Torej- če prav razumem, sindikaliste prav tako vodi pohlep po denarju (dobre plače iz članarin, in to za delo, katerega rezultatov ni mogoče meriti) in opij oblasti (nad tistim delom ljudi, ki so včlanjeni v sindikat).
Prinaša pa ta prispevek prof. Gamsa pomembno novost v tem, da se naj vsak od akterjev vpraša najprej, kaj bi bilo potrebno/moč spremeniti pri njem samem, pri partikularni skupini, ki jo zastopa, in kako to vpliva na vse ostale.
Sindikati so bili doslej samo najbolj glasni, kako so za vse krivi drugi.