Delo preko študenta je postalo norma zaposlovanja mladih, ker je to v takšni balkanski državi kot je Slovenija mogoče, zaradi pomanjkanja nadzora. Mladi diplomanti pa so težko zaposljivi iz večih razlogov: razpisanih je ogromno mest na  študijskih smereh, za katera ni takšne potrebe, med študijem se v okviru univerz mladi ne naučijo delovnega procesa, zavodi za zaposlovanje pa delujejo s slabimi rezultati še pri ljudeh, ki bi naj bili perfektno zaposljivi. Z dodatno obdavčitvijo študentskega dela bi se mogoče pokrpal proračunski primankljaj, vendar samo kratkoročno, saj študentsko delo obsega le 3 procente celotne ponudbe na trgu dela, pa še to v veliki večini za dela, ki jih ostali nočejo, oziroma zaradi razgibanega urnika ne morejo opravljati.