Glede apatije - v SLO ni nikoli bilo nekega pozitivizma nasploh (tudi v "dobrih" časih, ko nismo govorili in doživljali krizo). Če je vse bilo OK so se v vaseh kregali, zganjali ljubosumje okrog avtomobilov, stanovanj ... "ta ma večjega". Nikoli nobene sproščenosti, vedno polena pod noge. redki nasmehi. Veliko alkohola. Zgubljena mladina že pred krizo. Gonja za materialnim (ne tistim nujnim oz. potrebam za dostojno življenje), tukaj mislim na včerajšnjo prilogo na A kanalu - vile naših bogatašev (v glavne hladne in prazne, tako kot njihove barkače čež celo leto, razen za tisti mesec v poletnem času). Mogoče še nekje v Prekmurju lahko začutiš, da se je čas ustavil in vlada tisti mir. Ko srečaš znanca z njim spregovoriš brez bezljanja, Ampak žal mi je, da tudi tam nimajo preveč razloga za smeh. Tko kot tukaj pišete - razmetavanja na vse strani (Uprava Gorenja ni kriva, Bavčar tudi ne, Patria ni bilo podkupnin, Pahor bog ti ga ve, parlament in razne komisije totalno nerazumno ...) ma kaj naštevati saj mamo ušesa. Žalostno, da tudi jeze ne premoreš več.