Delavci v tako zvanih gospodarskih javnih službah (teh je velika večina na SŽ, tudi strojevodje, ki vozijo potniške vlake)izvajajo javne naloge in torej prejemajo plačo iz državnega proračuna. Zakaj torej ne bi prejemali plač v skaldu s kriteriji, ki veljajo za javne uslužbence: saj oboji opravljajo javne naloge. Sedaj ima namreč sodnik manjšo plačo od strojevodje, in še kakega železničarskega profila, da o njihovih sindikalistih in številnih predpostavljenih na SŽ sploh ne govorimo. Kar se tiče raznih in mnogoštevilnih dodatkov pa se ve, da ti izvirajo zaradi pogojev dela in topogledno slabe infrastrukture: da bi opravičili te dodatke, se torej infrastruktura slabo vzdružuje, ali pa sploh ne, investicije se vlečejo leta in leta. Državni denar pa kopni. Da je na SŽ zares lepo, kaže tudi fluktuacija zaposlenih. Te skoraj ni (redke izjeme intelektualcev, ki ne morejo gledati zlorab, neučinkovitosti in podrejenosti sindikalnim voditeljem, ki sedijo v upravi družbe). Tisti brez izobrazbe so se namreč poskrili po sindikatih in v različnih upravnih organih ter so tako nedotakljivi. Pa tudi njihove astronomske plače. Napovedani pritiski so zato zgolj opozorilo novi vladi, da naj pusti vse, kot je, kot je sicer tudi pustil toliko opevani dosedanji minister na pristojnem ministrstvu, gospod mg. Radovan Žerjav.