lecner je napisal(a):
Zakaj je Merkur končal v istem košu skupaj s Pivovarno in Istrabenzom? Z Merkurjem se (na borzi) ne trguje več in banke so pri sklepanju posla to dobro vedele. Sposobnost prevzemnikov, da bodo odplačali svoj dolg, je torej v celoti odvisna od poslovanja Merkurja. Bistveno drugačna pa je zgodba pri Istrabenzu in Pivovarni, kjer so garancije verjetno slabše, saj so se banke v kreditiranje spustile zgolj na podlagi mokrih sanj o neskončni rasti vrednosti delnic prevzetih družb. Podjetja, ki jih članek tako trivialno postavlja na skupni imenovalec, torej v bodoče najverjetneje ne bodo delila enake usode - v Merkurju se namreč dogaja nekaj, s čimer so vsi računali (slabši poslovni rezultati), bankirji, ki so denar posodili prevzemnikom Istrabenza in Pivovarne, pa se v zadnjem času upravičeno držijo za glave, saj jim je jamstvo za kredite praktično skopnelo pred nosom.

 
Razlika je v tem, da je tržna vrednost Šrotovega jamstva razvidna na trgu, medtem ko je Kordeževo jamstvo navidezno vredno toliko kot v času najema kreditov. Banka ima pri Merkurju samo to prednost, da ji bo regulator težje vsilil povečanje rezervacij.

Pri Šrotu banke lahko v zvezi z vrednostjo jamstva lahko delajo reality-check vsak dan na borzi, ter pravočasno ukrepajo. Pri Merkurju je lahko ta igra precej bolj nevarna: Kordež lako čez npr. tri leta reče "oprostite, ampak ni šlo...", takrat pa banke ugotovijo, da delnica Merkurja ni vredna 405 EUR ampak npr. 15 EUR.

Torej: Pametna banka bo v jamstvo raje vzela delnice, ki kotirajo.

abraxas je napisal(a):

 
Razlika je v tem, da je tržna vrednost Šrotovega jamstva razvidna na trgu, medtem ko je Kordeževo jamstvo navidezno vredno toliko kot v času najema kreditov. Banka ima pri Merkurju samo to prednost, da ji bo regulator težje vsilil povečanje rezervacij.

Pri Šrotu banke lahko v zvezi z vrednostjo jamstva lahko delajo reality-check vsak dan na borzi, ter pravočasno ukrepajo. Pri Merkurju je lahko ta igra precej bolj nevarna: Kordež lako čez npr. tri leta reče "oprostite, ampak ni šlo...", takrat pa banke ugotovijo, da delnica Merkurja ni vredna 405 EUR ampak npr. 15 EUR.

Torej: Pametna banka bo v jamstvo raje vzela delnice, ki kotirajo .

S poudarjenim se lahko vsak samo strinja.
Ne mi niti avtor prispevka pa ne ve, za kakšna jamstva je pri konkretnih prevzemih šlo, zato lahko samo špekuliramo. Jaz trdim, da obstajajo določeni "indici", na podlagi katerih lahko sklepamo, da so jamstva, ki so jih podali prevzemniki Merkurja v tem trenutku bistveno boljša.

Zakaj? Pri Merkurju je banka (banke) vedela, da bodo delnice umaknjene iz borze in to je pri sklepanju posla upoštevala, zato se sedaj ne dogaja nič kaj preveč dramatičnega - morda kriza sploh ne bo pomembno prizadela njegovega poslovanja. V tem primeru banke torej niso mogle računati, da se bo jamstvo prevzemnikov preprosto povečalo, tako kot naj bi se to zgodilo z Istrabenzom ali Pivovarno; še pred nekaj meseci je bilo namreč vsem "strokovnjakom" jasno, da delnice teh podjetij lahko samo rastejo - morda nekoliko počasneje, nikakor pa ne morejo pasti (tako kot vrednost nepremičnin v ZDA).
 
Tako torej; ker lahko govorimo samo pavšalno (tako kot avtor članka), lahko rečemo, da je kreditodajalec bolj verjetno dobil večje jamstvo pri Merkurju, kot pri ostalih dveh. V prvem primeru je namreč vedel, da delnice ne bodo mogle zagotoviti dodatnega jamstva, v drugem primeru pa verjetno sploh ni računal, da bo (velik del) jamstva zmanjkalo. Ali (tretjič): prišlo je do borznega balona, pri Merkurju se je banka z njim manj opekla kot pri ostalih dveh.