Dejstvo je, da levica nima liderja, ki bi bil kos Janši. Spopad Janša:Kučan ali Janša:Drnovšek je imel neko težo spopada "težkih kalibrov", medtem ko spopad Janša:Pahor, Janša:Golobič in Janša:Kresal izgleda bolj kot neka simultanka z manekeni. Vsako direktno soočenje pokaže, da jim manjka samozavesti pravih voditeljev, delujejo kot, da oni samo "nastopajo", pravi voditelji pa so skriti za njimi. A ima še kdo tak občutek, pa nočem preferirat Janše.

bozga je napisal(a):
Dejstvo je, da levica nima liderja, ki bi bil kos Janši. Spopad Janša:Kučan ali Janša:Drnovšek je imel neko težo spopada "težkih kalibrov", medtem ko spopad Janša:Pahor, Janša:Golobič in Janša:Kresal izgleda bolj kot neka simultanka z manekeni. Vsako direktno soočenje pokaže, da jim manjka samozavesti pravih voditeljev, delujejo kot, da oni samo "nastopajo", pravi voditelji pa so skriti za njimi. A ima še kdo tak občutek, pa nočem preferirat Janše.

 
Z zgoraj povedanim se strinjam, le GG ne bi mešal med manekena in manekenko. On je vseeno bolj nabrit in bister, kot onadva. Pa pokvarjen tudi bolj, kot oba skupaj, kar je dokazal kot glavni kadrovik trde linije LDS.

Ima pa GG pri meni poleg odpora do njegovega načina dela tudi eno simpatijo : pred kakim letom ali dvema je v intervjuju v SP Dela tako razgalil vso bedo Kučana, da sem kar ostrmel. Med vsemi slabostmi, ki jih je pripisal Kučanu, mi je najbolj "ven padla" tista, da je vedno samo ukazoval, realne politike ( minister, preds. vlade....) pa ni nikoli izvajal, ker je pač nesposoben za kaj takega.

To dela GG malce drugačnega od preostanka KGB.

Purinoli

bozga je napisal(a):
Dejstvo je, da levica nima liderja, ki bi bil kos Janši. Spopad Janša:Kučan ali Janša:Drnovšek je imel neko težo spopada "težkih kalibrov", medtem ko spopad Janša:Pahor, Janša:Golobič in Janša:Kresal izgleda bolj kot neka simultanka z manekeni. Vsako direktno soočenje pokaže, da jim manjka samozavesti pravih voditeljev, delujejo kot, da oni samo "nastopajo", pravi voditelji pa so skriti za njimi. A ima še kdo tak občutek, pa nočem preferirat Janše.

Za vlogo liderja je značilno, da stoji 100% za svojim programom. Problem levega pola pa je da nima natančno definiranega programa, ki bi predstavljal dejansko alternativo. In težko je stoprocentno stati za nečem nedokončanim in nedefiniranim. Predvsem Pahor se dobro zaveda, da resnično "alternativnega" programa nima. Vsaj kar se socilnega dela tiče mu manjka še precej detajlov, da bo ljudi prepričal da se namerava predstaviti kot socialna alternativa.
Lahko je na veliko razpredati o prodaji državnega premoženja, to počne celoten levi pol, vendar pa je to strateškega pomena. Če že razprodamo državno premoženje je potrebno imeti jasno opredeljene strateške cilje, kam denar naložiti in za kaj ga nameniti, da bo le-ta dobro oplemeniten ali da se porabi za dolgoročno zdrave koncepte s pozitivnim učinkom za blaginjo. Če bomo vse državno razprodali nimamo nobene rezerve več za razne šoke, ki se lahko in se bodo pojavljali. Tako jasno definiranih ciljev pa nihče na levici nima in zato jih stari mački hitro dobijo na levi nogi. Zato tudi težko samozavestno nastopajo. Pahor je v tem pogledu razočaral najbolj, kriv pa si je sam, ker je v svojo ekipo jemal Rope, Cvikle in ostale zavedne komuniste, ki so že bili na oblasti a svojega dela niso opravili ravno z odliko. Verjamem, da če bi se Pahor odločal sam bi stvari izpeljal bolje in ne bi sklepal predvolilnih koalicij, razglašal podpredsednikov vlade, izključeval možnosti koalicije s SDS... Napak, ki danes slabijo samozavestno držo Pahorja je bilo do tega trenutka preveč.