vuksan je napisal(a):

Purinoli,

oprosti, ampak tako kot v kemiji, tudi v pravu včasih ne gre govoriti čisto na pamet. Pravo včasih je v nasprotju z zdravorazumsko logiko, včasih upravičeno, včasih ne.

Tudi zasebne komunikacije s službenih terminalov so načeloma varovane. Ni nujno, da je to velika prepreka. Marsikje v Evropi zadošča že politika delodajalca (policy), ki pač obvesti vse delavce, da si pridržuje pravico gledati v njihove maile in če je vsebina zasebna, je to na njihovo odgovornost. V glavnem, glede obsega varovanja zasebnosti so v državah Sveta Evrope razlike, ampak na načelni ravni, kot kažeta dve sodbi Evropskega sodišča, Malone in Copland, ne zadošča, da so komunikacijske naprave službene, da bi kar vsepovprek gledali.

Pri tem se ne spuščam v zapleteno problematiko UVK-ja, to kar pišem, je na splošni ravni. Tudi sicer bo pameten delodajalec, zlasti če ima visoko izobražene kadre, ki imajo veliko možnih izbir in se ne pustijo čisto do kraja zajebavat, neko majhno in razumno mero zasebne uporabe dopustil, saj se mu to bolj splača, kot pa podžigati nezadovoljstvo.

Vuksan,

V normalnih situacijah seveda ni problem. Zamisli si pa situacijo, da je na istem računalniku osnutek patentne prijave in hkrati še privatni zapisi klepeta kakega raziskovalca z ljubico. In med tem klepetom se glej ga vraga znajde še nepooblaščen prenos top seecret podatkov tej ljubici.

Kako boš pa potem zašil tega tipa, ki ti je naredil veliko gospodarsko škodo? Sorry, kolega, če bi to bilo v moji firmi, ga sprašim, da bi se bliskalo. Če ima kdo kaj za delat zasebnega v službenem času, naj prosi delodajalca za odmor, se odstrani iz firme in opravi, kar želi. Pa še tu ni čisto 100% zasebnosti, ker so poslovne skrivnosti ipd lahko podvržene preiskavi v primeru suma zlorabe. Po mojem mora biti prepovedana samo zloraba zasebnih podatkov in ne njena uporaba v namene preiskave.

Purinoli