Izvirni greh v finančnih hokuspokusi je dejstvo, da naj bi glede na "nacionalni interes" tudi v novi državi Sloveniji še naprej vodili vse pore v družbi prekaljeni "strokovnjaki", ki naj bi bili tudi edini upravičeni do prejšnje družbene lastnine.
V osemdesetih letih mi je pri kandidiranju na vodilno delovno mesto kljub dvema diplomama, praksi in številnim nagradam za inovacije in strokovno delo direktor dejal: "Brez članstva v ZK tega dela ne moreš opravljati - to je dolgoročna kadrovska politika." In ostalo mi je delovno mesto referenta, z enakimi deli in nalogami, kot ga bi imela vodilni delavec, formalno pa ga je zasedel "naš kader".
Ne rečem, da tudi marsikateri med vodilnimi v prejšnjem sistemu ni bil dober strokovnjak, bilo pa je veliko tudi drugačnih primerov, ki so se dogajali še naprej.
Hočem reči, Slovenija bi morala vlagati čimveč v znanje, izobraževanje ljudi, vseživljensko učenje in merilo naj bi bilo dejansko delo in strokovnost, ne pa merilo, ali si ustrezno "naš", ali pa to, če uspeš najti luknje v zakonu. Kot je nekoč rekel nekdo: "Vse je dovoljeno, kar ni prepovedano." Ali pa:" Res je svinjarija, ni pa kaznivo po zakonu..."