Skrbi me "žeja" Pooblaščenke po "sodni praksi na tem področju". No, motivi za to žejo.

NPM je pač posegla v postopek UVK, "pomutila vodo" in vrgla kost UVKju: "pa nas toži, če ti kaj ni prav". In tako vso odgovornost prelevila na sodstvo - naj oni pač odločijo, pa naj se nezadovoljni s sodbo pritoži ... in tako naprej do Evropskega sodišča za človekove pravice ali Sodišča Evropski skupnosti.

Posledica tega bo pač za precej časa odložena pravnomočnost odločbe UVK v primeru Mercator / Tuš / Spar. In očitno je bilo glavno vodilo, da se odloži za čas po volitvah - in se tako zdajšnji vladi vzame enega izmed adutov. Nastradali bomo pa potrošniki, ker se pač ne bo nič spremenilo.

Sploh mi pa ni jasno, zakaj je NPM čutila tako potrebo izvajati svoja pooblastila, čeprav sta obe stranki, ki sta dali prijavo na Urad pooblaščenke (Mercator in Engrotuš) hkrati vložili tudi tožbo proti UVK. Dvojno pravno varstvo? Kaj če sodišči odločita drugače kot Pooblaščenka?

No, zanimivo bo to, če bodo v treh različnih primerih (UVK vs Pooblaščenka, Mercator vs UVK, Engrotuš vs UVK) sodniki različno razsodili. Kar se zna zgoditi.


****

Kar je pa "večje" in me še toliko bolj skrbi, je dejstvo, da pri nas sodni sistem in razni Varuhi ter Pooblaščenci do onemoglosti ščitijo (domnevnega) storilca. Da ga "grda država" s svojimi represivnimi organi ne bi potolkla. Kar je itak nemogoče, saj si tisti z največ masla na glavi zlahka privoščijo najboljše odvetniške ekipe, ki jim naši tožilci in sodniki niso kos. Tisti z manj denarja, pa pač upajo na "pravičnost". Seveda pa ta priavičnost pri nas ne vsebuje faktorja žrtve / oškodovanca. Za žrtev oz. oškodovanca se nihče ne zmeni - vsi se ukvarjajo z domnevnim storilcem, da mu ne bi slučajno kakega lasu preveč skrivili. Žrtev / oškodovanec naj gre pa na štrik.

Pozablja se, da državni organi delujejo "bona fide" - v korist državljanov. Očitno je pri nas še vedno miselnost, da so državni organi totalitarni in državljanom škodoželjni. Zato me tudi čudi tak halo, če se zgodi kaka aretacija ali posredovanje policije. Ali če kake inšpekcije ali uradi opravljajo svoje delo. Itd.

Cilj sodnega sistema bi moral biti ustvarjanje videza pravičnosti - s ciljem zadvoljiti žrtve / oškodovance, da bi dobili zadoščenje in se se znebili gneva in želje po maščevanju. Saj zato je pa država prevzela monopol nad preganjanjem prekrškarjev in zločincev - da ne bi ljudje sami iskali pravice na lastno pest. In država bi morala s sistem skrbeti za to, da sistem deluje. Pri nas pa tega ni. In to se mi zdi izredno nevarno. Ko ni več občutka, da je država zmožna zagotavljati pravičnost v družbi, se kaj hitro zgodi "ulica".
In včasih se je treba vprašati, ali je zaradi principov vredno do onemoglosti ščititi "tagrdega" in zanemariti pričakovanja oškodovancev / žrtev. Kaj je državi bolj pomembno? En zaradi principov "nedolžni zločinec" ali množica oškodovancev ( prizadetih / žrtev.

Motivi, pričakovanja, cilji, prioritete ... Si res lahko privoščimo, da državo urejajo (pravniki) teoretiki? Teorije na področju družboslovja so zelo nevarna stvar ... gre za labaratorijsko in nečloveško urejanje človeških zadev. To pa nikoli ni dobro.

gregorm je napisal(a):
Skrbi me "žeja" Pooblaščenke po "sodni praksi na tem področju". No, motivi za to žejo.

NPM je pač posegla v postopek UVK, "pomutila vodo" in vrgla kost UVKju: "pa nas toži, če ti kaj ni prav". In tako vso odgovornost prelevila na sodstvo - naj oni pač odločijo, pa naj se nezadovoljni s sodbo pritoži ... in tako naprej do Evropskega sodišča za človekove pravice ali Sodišča Evropski skupnosti.

Posledica tega bo pač za precej časa odložena pravnomočnost odločbe UVK v primeru Mercator / Tuš / Spar. In očitno je bilo glavno vodilo, da se odloži za čas po volitvah - in se tako zdajšnji vladi vzame enega izmed adutov. Nastradali bomo pa potrošniki, ker se pač ne bo nič spremenilo.

Sploh mi pa ni jasno, zakaj je NPM čutila tako potrebo izvajati svoja pooblastila, čeprav sta obe stranki, ki sta dali prijavo na Urad pooblaščenke (Mercator in Engrotuš) hkrati vložili tudi tožbo proti UVK. Dvojno pravno varstvo? Kaj če sodišči odločita drugače kot Pooblaščenka?

No, zanimivo bo to, če bodo v treh različnih primerih (UVK vs Pooblaščenka, Mercator vs UVK, Engrotuš vs UVK) sodniki različno razsodili. Kar se zna zgoditi.


****

Kar je pa "večje" in me še toliko bolj skrbi, je dejstvo, da pri nas sodni sistem in razni Varuhi ter Pooblaščenci do onemoglosti ščitijo (domnevnega) storilca. Da ga "grda država" s svojimi represivnimi organi ne bi potolkla. Kar je itak nemogoče, saj si tisti z največ masla na glavi zlahka privoščijo najboljše odvetniške ekipe, ki jim naši tožilci in sodniki niso kos. Tisti z manj denarja, pa pač upajo na "pravičnost". Seveda pa ta priavičnost pri nas ne vsebuje faktorja žrtve / oškodovanca. Za žrtev oz. oškodovanca se nihče ne zmeni - vsi se ukvarjajo z domnevnim storilcem, da mu ne bi slučajno kakega lasu preveč skrivili. Žrtev / oškodovanec naj gre pa na štrik.

Pozablja se, da državni organi delujejo "bona fide" - v korist državljanov. Očitno je pri nas še vedno miselnost, da so državni organi totalitarni in državljanom škodoželjni. Zato me tudi čudi tak halo, če se zgodi kaka aretacija ali posredovanje policije. Ali če kake inšpekcije ali uradi opravljajo svoje delo. Itd.

Cilj sodnega sistema bi moral biti ustvarjanje videza pravičnosti - s ciljem zadvoljiti žrtve / oškodovance, da bi dobili zadoščenje in se se znebili gneva in želje po maščevanju. Saj zato je pa država prevzela monopol nad preganjanjem prekrškarjev in zločincev - da ne bi ljudje sami iskali pravice na lastno pest. In država bi morala s sistem skrbeti za to, da sistem deluje. Pri nas pa tega ni. In to se mi zdi izredno nevarno. Ko ni več občutka, da je država zmožna zagotavljati pravičnost v družbi, se kaj hitro zgodi "ulica".
In včasih se je treba vprašati, ali je zaradi principov vredno do onemoglosti ščititi "tagrdega" in zanemariti pričakovanja oškodovancev / žrtev. Kaj je državi bolj pomembno? En zaradi principov "nedolžni zločinec" ali množica oškodovancev ( prizadetih / žrtev.

Motivi, pričakovanja, cilji, prioritete ... Si res lahko privoščimo, da državo urejajo (pravniki) teoretiki? Teorije na področju družboslovja so zelo nevarna stvar ... gre za labaratorijsko in nečloveško urejanje človeških zadev. To pa nikoli ni dobro.

 
Odlično zapisano.
Znani profesor kazenskega prava je pred leti rekel (citiral): Država, ki državljanom ne zagotavlja pravne in siceršnje varnosti, tem ne more odrekati samopomoči.