Ocena primanjkljaja je čista špekulacija. 1 mesec po sprostitvi ukrepov, bo približno jasna epidemiološka slika in takrat bo primanjkljaj bolj predvidljiv. Bo pa po moji oceni višji, saj je rešitev nadaljnje zadolževanje in nikakor zategovanje. Prerazporejanje sredstev tu ne pomaga, ker v vsakem primeru krči domače povpraševanje, ki je ob tej krizi pomembnejše kot kadarkoli! Čeprav je neuniformirani JS vsaj za 30% prevelik, se ga sedaj ne sme rezati. Odpuščanje oziroma omejitev zaposlovanja in rezanja nepotrebnih stroškov, smo zamudili ob konjunkturi. Takrat se to počne in sicer ob reformiranju, na mehak in deloma trd način. Sliši se nelogično a je edino logično, saj takrat trg v gospodarstvu ali JS (kjer so realne potrebe) pogoltne odpuščene in brezposelne brez zažiranja v javne blagajne. Nevarna je špirala varčevanja, kar smo izkusili ob zadnji krizi 2008. Vzrok je drug a posledice varčevanja so enake. Prodajalec rabljenih avtomobilov mi pravi, da s čakanja ne bo potegnil nikogar, saj se boji, da ne bo povpraševanja. Raje bo skrčil dvorišče avtomobilov in delal sam z družino. Sosed, ki ima trgovino v BTC-ju, bo ključe vrnil, delavce pa pustil na zavodu. Seli se na splet. Drugi sosed je imel v načrtu obnovo kopalnice in fasade. Obnovo je hotej delno financirati s prodajo delnic a se je vrednost znižala preveč, zato jih sedaj ne bo prodajal. Bo raje počakal. Vse bo počakalo.... To so zgodbe malih ljudi kot sem sam, ki jih poslušam te dni. Tudi večje družbe v najboljšem primeru ne bodo zaposlovale! V turizem pa ne bo, če v juniju ne zadiha s polnimi pljuči, naložb vsaj dve leti!