Nekaj sem bral o njem, vendar preveč domišljije škoduje. Ljudje so duhovna bitja, vendar tuzemno preračunljiva, ranljiva, panična, iz mesa in krvi... pohlepna, a vendar s pretežnim razmišljanjem tu in zdaj.
Nekateri so sposobni zelo taktičnega razmišljanja in svoja znanja znajo prenašati na naslednje generacije...

... vendar nikoli ne moreš prenesti vsega za dalj kot 50 let (dve generaciji) in čas naredi svoje: Rodijo se drugi, ki te prešišajo. Zakon narave, če želiš.

Ko te preveč ljudi šiša, se zgodi tale virus. Ni ravno naključen, ker je bil na en način kot distorzija pričakovan, a vendar ne reši onega, kamor sicer gre človeštvo.

Nekdo lahko meni, da kaj ve, vendar te življenje samo, tu in zdaj, preseneti. Joj, kolikokrat je mene presenetilo... že ko sem izgubil 80% upanja, da bo sprememba.

In pride, sprememba, ko si prehodil vsaj 80% poti. Če nisi stopil na pot, če je nisi prehodil lep kos, če nisi zašel s poti, če nisi dobil prask, ostal v temi, iskal luč, slišal zveri zavijanje, ... potem ti ni dano videti.

Če nisi šel v medvedov brlog, potem ne veš, kakšna je v resnici tale zver.

(Icke se je morda, ne poznam ga, ampak le berem, preveč oddaljil od bolečine in potoval v domišljiji predaleč. Kar ni izkustveno dovolj občuteno, je varljivo, je teoretično. Le razmišljam, ampak takole, na hitro betem in lahko mu tudi krivico delam...)

Si tole mislil? Dobro se je Icke razpištolil:
www.youtube.com/watc...e=emb_logo