Tudi v moji širši familji so bili 4 partizani, en belček, en pa del nemške redne formacije.

En od njih, na strani partizanov, najstnik, brez orožja, konec aprila 1945 ni preživel, ker so ga umikajoči domači belčki prestregli, ko so izskočili iz gozda in ga sredi ceste ustrelili. Dolenjska.

Če so tile morilci končali v katerikoli jami, noben normalen ene solze za njimi ne bi potočil.

Ostali so preživeli in živeli neko mirno življenje, partizani z boljšimi plačami in odlično penzijo, druga dva pa pač sta nekako shajala in želela dati stran od sebe njuno preteklost "z druge strani".

Btw, kdor ni do 30.aprila 1945 uspel sleči domobransko suknjo (ter spizditi v ilegalo) in se je še naprej boril proti 100% izgubljeni situaciji:
- ali je imel krvave roke
- ali je bil nespametnež oziroma vernik posebne sorte.

(Btw, 60% domobrancev je to vseeno storilo, nekateri so prešli v partizanske vrste. Zakaj le?)

Tu ni kaj dodati, ker v taki situaciji psihe, kot je bila maja / junija 1945, je bil konec zgodbe precej znan. Vse je vodilo v strastni zločin nad delom vojakov in kolateralno je bilo še nekaj povsem norih zločinov nad nebogljenim delom civilnega prebivalstva, vezanih večinoma na ne-partizanski živelj, nekaj pa je bilo tudi represalij nad podporniki patizanstva... zgodovina je nekaj tega popisala...)

Ljudje z Dolenjskega iz tistega cajta, vaščani, so mi pripovedovali. Ko smo slišali od naših, da zahodnjaki vračajo tele ljudi, domobrance, ki se niso predali do zadnjega diha in so jih poznali mnoge po imenu, nazaj v Jugoslavijo, so djali svojim oficirjem iz vasi. Rešite nas skrbi, sicer če jih dobimo v vasi, jim mi sodimo. In tako je vojska dobila zeleno luč za masaker. Ljudje so vedeli, kaj se dogaja in to so potihem odobravali. Grozno.

Ostalo je zgodovina. Pravična ali nepravična, zločinska ali ne, ampak to so dejstva.

Običajno prepričanje, kako je v vojni: Ni milosti za onega, ki ne preda orožje in ubija, ko ni več nobene logike. Ta, ki se ne preda, si je sodbo sam spisal. Še danes je tako v ameriški policiji ali vojski:
Drop the weapon. No? Mission accomplished.

(Si mislil na zločin s povojnimi poboji? V psihi in norišnici, ki se je dogajala po vojni, je bil ta zločin predvidljiv. Še Angleži so to predvidevali, ko so domobrance poslali na vlak. Zgodil se je zločin, za katerega so vsi vedeli, da se bo zgodil. Kdor ne razume tega, ne razume ničesar. Zakaj je bilo tako? Bi lahko kdo preprečil? Hja, pamet je odpovedala, močnejše so bile strasti. Groza je bila neizbežna in postala dodaten del težke zgodovine.)