Okrevanje je daleč. Nekaj izkušenj že imajo Kitajci in so izkušnje po finančnih krizah. Za nas bi bilo pomembno, da se kužna območja zaprejo. Potencialno okužene in okužene, skupaj z osebjem v varovane in oskrbovane izolcije. Lažje in bolje je izolirat par območij kot pa sprejemat ukrepe kar počes. Da se na območja, kjer ni primerov dovoli odpreti vrtce, šole in odpret trgovine z omejenim številom kupcev. Zaposleni v drugo območje samo služba-domov-služba. Pač smiselni ukrepi, ki omejijo možnosti hitrega širjenja okužbe, če se pojavi novo žarišče. Bodo težave, če so zaposleni tudi iz kužnega območja, ki ga ne bo dovoljeno zapuščat. Se pa to da predvidet in upoštevat. Torej standard postopek v primeru odkritja novega primera. Tudi med zdravstvenim osebjem je veliko okužnih. Tudi tisti zdravstveni delavci, ki imajo stik z obolelimi bi morali bivat v izolaciji. Tega sploh ne bi bilo blazno veliko. Zakaj se to ne preračuna. Rajši kot primerjati druge in nas. Veljavni ukrepi so bili smiselni, ko ni bilo nobenih informacij, taktike preprečevanja okužb. Sedaj se ve in se zaostrijo postopki karantene, izolacije in osamitve kužnih skupaj s osebjem. Tudi hudo obolele ven iz bolnic v posebno samo za okužene in osebje namenjeno bolnišnico. Zelo lepe so izkušnje s karanteno prispelih iz tujine. Samo me je strah, da so prehitro odpuščeni domov. Je pa tak postopk pravilen. Če se bo izkazalo, da ni dobro, se protokol popravi. Izolacije so bile pred mnogimi tisočletji zaradi gobavosti, kuge in verjtno kolere, tifusa, menda so stari Grki imeli tudi epidemijo ebole ...

Slovenija je majhna. Okretna kot majhen avto. Hitro prilagodljiva. Pri nas so možne hitre spremembe. Težava današnjega časa pa je, da so mnogi proizvajalci vezani na multinacionalke, ki so kot tankerji, rabijo kilometre, da se obrnejo.










okrevanje je daleč. Nej