[UriahHeep]
Ne poslušati nasvetov zdravnikov izven področja medicne, ker še svojega dela, to je zdravljenja, ne obvladajo in ga nikoli ne bodo. Vsa bodoča učinkovita zdravila bodo prišla od računalniških programerjev. Brez njih jih ne bo. Ravno tako ne bo več zdravnikov, ker jih bodo zamenjali računalniki. Svet in človek pa sta pred tako prelomnico, kot še nikoli v zadnjih 70.000 letih po kognitivni revoluciji nista bila. Nič več ne bo tako po virusu, kot je še prejšnji mesec bilo, kaj šele da bi se nadaljevalo to, kar je desetletja bilo.

Uraih Heep.

Hmmm...računalniško programiranje se preveč potencira. Je zelo pomembno, ampak mora izhjati iz izvrstnega poznavanja matemtike, naravoslovja, tehnike, medicine. Vsega pa nihče ne obvlada dovolj dobro. Lahko pa razume in obvlada osnove vsega in ve, da bi bil sposoben se vseakega področj v podrobnosti naučiti, če bi bilo treba. Take osebe so res najbolj perspektivne in bodo predstavljale prihodnost. Družboslovcev res tu zraven ne najdem, ampak sem najbrž preveč enostranski.

Veš, kako se je kriza leta 2008 začela? Manj kot dve leti pred njenim izbruhom je v eno največjih bank na svetu v New Yorku prikorakal poba, niti ne Američan, ki ni imel 30 let, imel pa je dva doktorata, enega iz fizike in drugega iz matematike. Prekaljene in samozavestne dolgoletne bančnike, ki so sedeli v upravnem odboru, je v dveh urah naredil za preplašene ovce, ki o financah niso vedele ničesar več. V dveh urah jim je postalo jasno, da je vse, kar o delanju denarja znajo, primerno samo še za v smeti. Vendar pa je to bil samo začetek njihove paranoje. Prvo vprašanje, ki se je po šoku pojavilo, je bilo, kdo vse to, kar jim je bil poba povedal, da je možno z računalniki napraviti, poleg njega in njih še ve. Si predstavljaš situacijo, pride eden k tebi domov in ti pove, da je pod tvojim posestvom rudnik diamantov. Zato ni čudno, da je prva skrb uprave bila, da v Ameriki rojene stvari ostanejo njim. Prvi korak, ki je sledil, je bil varovanje hrbta, to je, prišlo je do neslutene koncentracije kapitala v ameriških bankah. Tudi BofA, ki nima sedeža v New Yorku in ni bila povsem zlizana z Wall Streetom, bi pustili propasti, tako so se bali širitve informacij. Izgleda, da se je BofA rešila po sreči, se pravi, uspelo ji je v upravo dobiti ljudi, ki so vedeli, kaj se dogaja in so še pravočasno "pridobili" potrebne algoritme. Sama pomoč države banke ne bi rešila. Ker Lehman Brothers in AIG, ki sta bili polni nemškega kapitala, dostopa do teh informacij nista imeli, sta postali glavni žrtvi. Pri kriznem ukrepanju se je tako v finančnem ozadju ponovil vzorec poznan iz WWII, ko Američani v času Hitlerja niso vedeli, do kje so Nemci prišli z razvojem atomske bombe. V začetku leta 2008, ko je Lehman Brothers imel še 80 milijard kapitala in je interni bančni indeks subprime kreditov naenkrat pričel strahovito padati, Američani niso vedeli ali Nemci razpolagajo s potrebnimi algoritmi, ki zagotavljajo tako rekoč 100 procentno profitno gotovost vseh borznih transakcij, ali ne. Zato so Lehman Brothers in AIG preventivno dali v finančno karanteno in jima odtegnili državno pomoč. Se pravi, FED za njih ni kupil papirja in barve in ni pognal tiskalnih strojev.

Tako se je začela kriza leta 2008. Nepremičninska kriza, po kateri je ta kriza znana, je bila samo show za javnost, ki je v tej krizi dejansko plačala ceno matematičnih algoritmov. Sedaj gre za isto stvar, le da okolje dogajanja ni nek algoritem, ampak kar visoka tehnologija na sploh in z njo povezane težke družbene spremembe. Zato je tudi širina in kakovost cene, ki jo bo javnost v tej krizi plačala, temu primerna. Razlika med obema krizama pa je v tem, da je tista iz leta 2008 omogočala rekonvalescenco ekonomije in družbe za vsa okolja, sedanja pa je ne bo.

Kapitalizem, kot smo ga poznali 170 let, torej ni večen. Nisem si pa nikoli mislil, da se mi bodo vsi deli postavili na pravo mesto ob gledanju kake turške kontaktne TV oddaje. Pred dnevi je namreč supersekularna (euro-ameriška) turška televizija Haberturk TV gostila Yuvala Hararija, ki je seveda povedal, da svet po ugonobitvi korone, ne bo nikoli več tak, kot je bil prej in da bo za večino, kljub vsem robotom in algoritmom, prej vsega manj, kot več. Je pa možakar, vajen vsega, izrazito zevnil, ko ga je mlada Turkinja, ki je oddajo vodila, vprašala, kaj misli o mnenju slovenskega filozofa Slavoja Žižka o tem, da je prihodnost sveta samo v globalnem (verjetno, China like) komunizmu. Vse, kar je Harariju uspelo povedati, je bilo to, da on sam ne bi šel tako daleč.

Uriah Heep.