Direktorjeve/predsednikove pristojnosti/pooblastila so pac malo drgacne od snazilnkinih/veleposlanikovih. V stari Jugi je veljalo, da ta, ki ocenjuje delo, mora biti po izobrazbi/polozaju za eno stopnicko NAD ocenjevanim. Recimo nekdo s srednjo solo naj ne bi ocenjeval dela nekoga s fakulteto/doktoratom. Se spomnis? Profesionalna pravila so pac profesionalna pravila. Pricanje pred sodiscem/senatom je pa pri demokratih unternula. Lov na carovnice. Kdor v tem procesu podpria demokratsko gonjo je ali pristranski ali pa intelektualno inferioren. Brez zamere. Na nacelni ravni pa seveda pricanje da, krivo pricanje NE. Se spominjas, kaksna stala je bila, ce je kdo hotel nadzirati predsednika mladine/drzave?