Sem prebral članek. In Miloša res ne morem razumeti. Tudi jaz sem gradil. Blizu Šenčurja. Zakaj za vraga rabiš 'na ključ'? Sploh pri finiširanju je fino, da si pustiš malo kreative. Poloviš mojstre, se zmeniš in ti delajo ko urca. Včasih kaj ne gre po planu, malo več je za misliti in kdaj tudi vzeti kladivo v roke. Ne pa tipkat članka in jokat na to temo. Je vsaj zanimivo. In ne mi govorit, da se z mojstri ne da lepo zmeniti.

In še to: mojstra, ki jamra kako so delavci pred njim vse narobe/slabo naredili mirno postavi pred vrata. In najdi drugega. Takšni niso kaj prida.

Da tole malo pojasnim.

Rešitev na ključ sem iskal iz več razlogov. Ker zaradi polnega službenega urnika, tudi številnih poti nimam časa vseskozi loviti in nadzirati delavce in ker sem želel odgovornost za izvedbo in zahtevke za reklamacije prenesti le na eno osebo/podjetje.

Tako ne more prihajat do kreganja kdo je za kaj kriv, odgovoren, kdo bo reševal reklamacije, saj mojstri radi prenašajo odgovornost na druge pred njimi.

Izvedba na ključ je bila zame pomembna tudi iz vidika razpoložljivih sredstev. Ta so po pomladnem polomu ostala zelo omejena. In nikakor nisem želel ostat v situaciji, da mi na koncu ostanejo kredit, najemnina in še nedokončana hiša.

Zapise lahko razumete kot jamranje. A to ni namen člankov. Njihov namen je prikaz zapletov, ki se lahko zgodijo investitorju. Pri meni je bilo zapletov pač veliko, prikazal sem jih natanko takšne kot so bili. Seveda pa sledijo rešitve, zelo kmalu, do konca, ki ni tako črn kot se zdi v tem trenutku.

Lp, Miloš