Šarec je politik prehodnega tipa, ki zapolnjuje vrzel v politični
apatičnosti velikega dela nacije. Ker je po naravi prikriti
narcisoidni kolerik brez vsake izobrazbe, je po moje na politični
oder stopil prepozno, saj so žoge na prvo nogo učinkovite samo
kratek čas, seveda, če gre za normalen čas. Sdaj pa vstopamo v čas,
ki bo vse prej kot normalen in od enkratnih razdelitev se živi malo
časa. Nobelovec Shiller je pred leti povedal, da če bi celotno
tržno kapitalizacijo ameriških delnic enkratno razdelili po enakih
deležih med vse Američane, bi vsaka povprečna familija dobila dve
letni plači medicinske sestre za celo življenje. Statistično bi
torej vsi Američani živeli v prikolici z vrtom, brez vodovoda in
kanalizacije. Da teh stvari ne Šarec in ne njegova okolica ne
razumejo, je Šarec pokazal ravno v zadnjem času s serijo
kvazisocialnih, strogo populističnih oziroma klientelističnih
izpadov. Tudi celotna davčna reforma sloni na ideji čuvanja
slovenske posrebrene fatamorgane, kljub temu da Shiller jasno pove,
da v takem primeru, ko razvoj ne gre nikamor, ni ne kaj čuvati in
po preteku let tudi ne kaj deliti. Še manj bo tega v prihodnje.
Zato ima Vasle prav. Jebeš refleks Pavlova v politiki. Treba je
reševati konkretne probleme, Šarec pa ne ve, kaj so.
Vidiš, da ga to, da bi ukinil od države organiziran kriminal in
korupcijo povezana z 26.000 nevladnimi organizacijami, ki visijo
proračunu za vratom, in ta denar namenil upokojencem, ne zanima.
Kar seveda pomeni, da upokojencev tudi on ne zanima. Vendar pa ni
samo v njegovi naravi problem. Glavni problem je v tem, ker ima
povsem nestrokovno ekipo samih preverjenih pocarjev, katera ga ne
zna ne pravilno voditi in mu tudi ne pravilno svetovati.
Po moje se ponavlja primer Pahor, s tem da se bo zadeva končala
tako, kot primer Cerar. Zato je za Slovenijo najbolj koristno, da
se ga čimprej sname s položaja, na katerem nima kaj iskati in vrne
na oder, na katerem je bil dober.
Uriah Heep.