Bolj izgleda, da je na vrsti prva faza izvajanja Marxove zaključne formule kapitalizma. Vse namreč kaže, da se Marx ni bil zmotil glede tega, da se bo socializem pojavil v najbolj razvitih državah, ampak, da so se njegovi kritiki zmotili v opredelitvi časa, kdaj naj bi se to zgodilo. Niso brali dovolj Heideggerja, ki pravi, da je zgodovina to, kar je pred nami.

Seveda ne bo prišlo kar do svetovnega tehnološkega posplošenja, kar naj bi predstavljalo svetovno revolucijo, ampak se bo svet prej popredalčkal. Tako bodo Mehičani lepo siromaki še naprej, v Ameriki pa prazne avtomatizirane tovarne ne bodo več šibale na ful, ampak po potrebi. Ko bo tovarna ugotovila, da nekdo ima vrednost, ki je zanjo zanimiva, mu bo kaj naredila. Ekonomija obsega se bo spremenila v ekonomijo ekvivalence.

Amerika, Kitajska in Rusija se bodo takemu sistemu zlahka prilagodile, Evropa in Slovenija pa bistveno težje. Zlasti Slovenija je v zadnjih 30. letih totalno zavozila, saj je bilo še leta 2000 plemenitenje kapitala s pomočjo Bullet Curve podobno recitiranju trga, danes, ko imajo algoritmi 100 procentno odločilno moč o alokaciji in vrednosti kapitala, pa je to bolj podobno boju gladiatorjev z zvermi. Brez lastnega kapitala, oziroma, sposobnosti njegovega dolgoročnega servisiranja, pa nič ne moreš. Ko se bodo obresti normalizirale, bodo sicer dobile znane vrednosti, vendar pa takratnih 5 procentov realno ne bo istih kot leta 2005, amapk bodo vredni veliko več. Taka bo cena tehnološkega gapa. Tako da, Marxova tehnološka realizacija bo dolgotrajna, je pa vsak dan bolj jasno, da se ji ne bo dalo izogniti.



Uriah Heep.