Si pomešal stvari. Žal.

Govoril sem o dogovoru med EU in UK, ki se je pripravljal, ne pa da je obstajal med njima načelni dogovor o t.i. mehkem, dogovornem brexitu.

Žogica je resda na strani onega, ki izstopa. UK je dala zeleno luč in podala obrazložitev, iz nje pa izhaja jasen namen, da se dogovorijo o odprtih vprašanjih pred izstopom, sicer, kolikor razumem, izstopa ne želi.
EU lahko zavrne to obrazložitev, ampak s tem še ni rečeno, da taka zavrnitev pravno velja.

Po drugi strani pa je jasno, da je UK parlament večkrat rekel, da velja le Brexit z dogovorom. S tem dejstvom je EU seznanjena.

In tako smo dobili od začetka, pa vse vmes ves čas, pogojevalca izstopu, to je UK parlament. Ali je izjava o izstopu obremenjena s pogojem (pogoji) ali ne, naj čim prej razsodi UK sodišče.

In potem se to le sporoči EU. Slednja pa mora to upoštevati, ker sama ne more metati članice iz EU ven, če za to ni (več) pravne podlage, torej niti v izjavi in drugih listinah. In potem tako pridemo še do presoje izjave in vseh drugih uradnih obvestil in pogojev pred EU sodiščem.

Upam sedaj razumeš, zakaj imamo sodišča, le pozvati k delu jih je treba. Čim prej.

Torej v interesu Eu bi bilo, da se do 31.10. vrhunski pravni instituciji izrečeta o odprtih pravnih vprašanjih. To bi bil izhod iz dela negotovosti, ki sedaj vse tare.