Zanimivo je, kako Robert Shiller svoj seminar iz naslova seminarja financ 251 na Yale prične. Najprej pove, da on predava tako ekonomijo, kot ekonomija v družbi je. Posebej predstavljati se mu namreč ni treba, ker vsakdo ve, kdo je. Kar se oblasti tiče, je oblast v Ameriki veliko bolj močna, kot je bila oblast v Jugoslavijiji. Ne zato, ker bi bila represija oblasti večja, ampak zato, ker Amerika zna oblast bolje izvajati, z veliko bolj izobraženimi ljudmi, kot jih je imela Jugoslavija. Tako je Udba v Jugoslaviji nadzorovala celoten prostor, čeprav ga je uradno 80% bilo v privatni lasti. V Ameriki je situacija (paradoksalno) ravno obratna. Država je lastnik 80% celotnega teritorija ZDA, nadzira pa ravno tako vse. Zato je država seveda močan pogajalec, ki teh ozemelj ne pušča vnemar, ampak skrbi zanje. Vendar je to samo del problema.

Drugi del problema je precej bolj kompliciran. V Sloveniji smo navajeni na pojem tranzicije v smislu prehoda iz enega družbenega sistema v drugega. Medtem ko smo se mi 30 let ukvarjali z nonsensom, kako produkcijo ohraniti v lastnih rokah in z vedno najnižjega tehnološkega nivoja štartati na pokrivanje vedno večjih stroškov družbe, ki jih producirajo vedno višji tehnološki nivoji, se je v svetu zgodila tehnološka tranzicija, od prodkcijskega način s katerim je delavec v Jugoslaviji lahko zgradil hišo, do tega, da danes za jesti nima. Svet je šel naprej, mi smo ostali zadaj. Edini način, da kučanovska oblast to prikrije, je, da dvotretjinsko krade delavca v proizvodnji. Seveda je ta politika enosmerna, saj je treba vsako višjo tehnologijo realno plačati in ne bo nikakršnega oneroznega prejema poslednje tehnologije, kot fantazirajo slovenski sociologi. Ne glede nato, kakšen bo prihodnji kapitalizem. Po pameti slovenskih socio-idiotov bi namreč Kitajci morali nam vse po vrsti šenkavati, samo zato ker uradno nimajo kapitalizma.

Treba je vedeti, da denar v Sloveniji tudi v času socializma ni z neba padal, ampak je bil realno zaslužen, le prostor zaslužka je bil zamaknjen in politično določen. Tako se je z odsluženo tehnologijo Zahoda proizvajalo izdelke, ki so jih neuvrščene države v resnici precej drago plačevale in je predvsem iz tega izviral relativno dober družbeni standard. Jugoslavija je bila neke vrste mali dobri in hkrati prefidni kolonizator nerazvitih držav. V bistvu ni šlo za kake velike ekonomske strategije, ampak zgolj za ciganska posla na veliko. Le čas je bil tak, da je vse skupaj lahko delovalo. Danes v nobenem primeru ne bi. To pomeni, da je SFRJ le ujela določen gap v razvoju v svetu, ki ga je Slovenija fenomenalno izkoristila. Žal so idioti likvidirali Kavčiča, sicer bi bil Singapur druga Slovenija.

Na drugi strani stoji ameriška ideologija svobode, ki je sicer po WWII trikrat prikrito popušila, in sicer, na Tajvanu, v Singapurju in v Južni Koreji, ki so, podobno kot Čile, ekonomski preporod doživele z diktaturo. Dokončno pa je ideologija otresanja z gobcem popušila na primeru Kitajske. Kitajska se je z vidika ameriške doktrine razvoja zgodila kot antimaterija. Namreč v primeru prvih treh in Čila je bila Amerika neposredno vpeta v oblast teh držav in potem seveda ni bilo čudno, da so te postale veliko bolj ekonomsko uspešne, medrem ko Amerika v oblast Komunistične partije Kitajske seveda ni mogla posegati in se je celotna tranzicija, ki je bila matematično gledano dvojna ničla funkcije, zgodila na trgu. Zanimivo je, da so Kitajci naredili tisto, čemur se je bil Broz uprl, ko mu je Kardelj to predlagal. Kardelj je namreč Brozu predlagal, da bi poleg Marxa na jugo-univerzah predavali tudi Friedmana in Hayeka. Deng pa je bil na Kitajskem uvedel ravno to - ameriške ekonomske fakultete, ki so svoja predavanja bazirale na teh dveh ekonomistih.

Kot je evidentno je bil Kučan pred 30. leti v Sloveniji šel po Brozovi in ne po Kardeljevi poti. Posledica tega je, da imamo na vseh družboslovnih fakultetah v Sloveniji za predavatelje doktorirane opice. Tisti, ki tega ne verjame, naj katerokoli od teh opic z doktoratom postavi na Wall Street in bo videl, da kaj več od oslovskega riganja iz nje ne bo prišlo. V Sloveniji pa se ta oslovska banda predstavlja za nekakšne doktorje znanosti in ne dela drugega, kot da delavcu denar iz žepa krade.

Gates pravi, da navadni ljudje vedno precenijo napovedi tehnoloških sprememb, ki se lahko zgodijo v dveh letih, popolnoma pa zanemarijo spremembe, ki jih stroka napoveduje za naslednje desetletje. Tako, da tu ni govora o uravnilovki iz časov socializma, ki je bila ideološki akt oblasti. V Sloveniji je bil najbolj znan posamični primer takega ideološkega napada na idrijsko podjetje Simplex, katero je delavcem izplačevalo večje plače, kot bi jih takrat lahko dobili v Nemčiji. Če pogledamo, kaj je bilo v ozadju tega, vidimo, da je bila samo nesposobnost vodilnih v ZK, na čelu z Brozom.

Medtem, ko smo se mi ukvarjali s svojo tranzicijo, ki seveda ni predstavljala prilagoditve na tržne razmere v svetu, kot je to predstavljala na Kitajskem, je kapitalizem izvajal svojo tranzicijo od analognega h digitalnemu. Mi smo se tu, zaradi prevlade kučanizma, lahko postavili zgolj v vlogo potrošnikov, Kitajska pa je postala vodilni producent in inovator v svetu.

Glavni problem načina razmišljanja, ki je še vsidrano v tebi, je, komu se bo prodajalo, če bo vse avtomatizirano in se ne bo rabilo delavcev. Kje bodo torej delavci dobili denar, da bodo te produkte kupovali. Služb v proizvodnji jim privatni lastniki ne bodo mogli dati, kontrola produkcije pa bo zahtevala minimalno število delavcev. Evidentno, bo treba, tako kot je že predlagal Gates, obdavčiti robote. Vendar je to samo del problema. Glavni del je v tem, kdo bo dajal službe, če jih privatna produkcija ne bo več. Očitno je kot edini preostali igralec samo še država.

Ta prihodnost ni tako zelo oddaljena, kot se misli, in bo, tako kot vse velike zadeve, za večino prišla nenadno. Dogajanje v tem smislu gre izredno hitro naprej. V bistvu gre za prelomno obdobje, ki ga Kitajska že veliko bolje menedžerira kot ga Amerika in je zato za Ameriko prava sreča, da ima v tem času za predsednika Trumpa, ne pa kakšno tako zgubo, kot je bil Carter.

Prihaja čas, ko se bo produkcija povsem ločila od inovacijske in upravljalske dejavnosti in je bo v človeškem smislu vedno manj in manj. Vprašanje, ki se postavi je, kdo bo upravljal z ljudmi, če to ne bo delo potrebno za eksistenco. Kaj bodo torej ljudje delali? Delali bodo izmišljene posle, ki pa ne bodo več v breme vrednosti produkcije, saj bo tehnologija tako napredovala, da ekonomije obsega ne bo več. Zato bodo tudi stroški na nivoju produkcije irelevantni. Se pravi, da bo avtomatizirana produkcija lahko komot plačala stroške delovanja plesnih agencij na vsaki vasi.

Pri tem nastane vprašanje, kako bo vse to lahko funkcioniralo. Očitno veliko bolje v okviru kitajskega kot pa ameriškega političnega sistema. Tako, da to, kar se je v Teslini tovarni v Nevadi zgodilo, je bilo ravno to. Država Nevada je nastopila natančno tako, kot bi nastopila kitajska oblast in ni v ničemer prizadela Tesle. Musk bi v vsakm primeru moral dobiti ustrezno zemljišče. Država Nevada je tako vrednost zemlje, ki je bila v bistvu vredna nič, saj po njej ni bilo povpraševanja, transformirala v vrednost, ki ji v obliki davkov daje celo nenavadno zemljiško rento.

Tak in podoben razvoj je nekaj, čemur se ne da izogniti. Tako da Marxova zaključna formula kapitalizma iz dneva v dan bolj velja. Na koncu bo seveda prevladala uravnilovka. Če ne verjameš, vprašaj specialiste za G5. Kaj povejo? Vsakdo bo lahko delal karkoli. Kakšne šole in univerze v vsaki vasi. Enostavno boš nekoga potegnil z ulice, ga tri ure inštruiral in bo delal to, kar danes dela doktor znanosti. Tako, da tu ne gre za vprašanje trde ali mehke roke, ampak za selitev vsake tehnologije v digitalno obliko. Je pa seveda vprašanje, kako bo taka visokotehnološka družba organizirana. Bolj verjetno je, da bo Amerika tista, ki bo morala iz kitajskega sistema prevzemati več, kot pa obratno. Kdo rabi tisto sekundo svobode na vsake štiri leta, ko produkcija ni več nuja. Poleg tega pa bi volitve v taki družbi lahko celo kaj spremenile. Vendar tako kot čas ne more iti nazaj, tudi tehnologija ne more. Zato bo tudi družba obstala. In če ne bo živela v skladu s človekovim bistvom in naravo, bo poleg najmodernejše tehnologije degenerirala. Ne bi bilo prvič, gotovo pa zadnjič.

Uriah Heep.

Ti v svojih tekstih mešaš biznis in ideologijo v nenaravni smeri ( da ideologija usmerja biznis; kjer koli se je to dogajalo so te države propadle). Hvališ kitajce,ki so še vedno zgolj in samo plagiatorji številka ena v svetu in nič drugega in pozabljaš na kitajsko tiranijo, ki jo še vedno zganjajo ne samo and svojm narodom temveč tudi nad investitorji, ki prihajajo tja, zato se je en dobršen del investitorjev že umaknil v druge države pacifiškega bazena,ki za razliko od Kitajske spoštujejo vladavino prava, ki je osnova za kakršen koli pošten biznis. Podobno stvar hoče izvajati Trump v ZDA, to državo spreti s celim svetom in jo samoizolirati, da bi lahko sebe prikazoval kot rešitelja cenenih delovnih mest. Kaj se bo pa zgodilo po instalaciji in inplementaciji G5 tehnologije, ki bo omogočila informatizacijo in avtomatizacijo življenja do te mere da vsaj polovica delavnih mest, ki danes obstajajo odveč. A bo takrat Trump prepovedal uporabo G5 da bodo lahko obstala cenena delovna mesta? Pameten države počnejo danes ravno obratno, zelo intenzivno se pripravljao na prihod G5 in pripravljajo tudi svoje državljane na spremembe, ki bodo sledile temu. Na tem segmetu smo pa v Sloveniji bosi in goli ker nihče od političnih polov nima jajc da bi jasno razložil kaj sledi v naslednjih 15 letih ob dejstvu da imajo tako levi, desni kot sredinski v svojih vrstah ljudi, ki so jim kristalno jasne spremembe in posledice implementacije 5G v vsakodnevno uporabo.