Bom pa še sam pristavil svoj piskrček. Vse res kar se tiče subvencionirane cene gospodinjstev in slabosti tega. Bi se pa dotaknil nekaterih stvari okoli naših vrlih proizvajalcev, ker me pogreje vsakič, ko slišim njihovo jokanje.

Povprečna prodajna cena iz slovenskih elektrarn v letu 2006 je bila 38 €/MWh (vsi so poslovali z dobičkom, zato sklepam, da ta cena pokrije vse stroške - številko lahko vsak preveri s pregledom njihovih letnih poročil). Od takrat se domači viri niso bistveno podražiti - reke tečejo enako poceni, cena urana ne vpliva bistveno na ceno energije iz nuklearke, domač premog se prodaja po podobnih cenah. Plin in uvožen premog, ki sta edina podvržena večjim nihanjem cen, v slovenskem proizvodnem portfelju zajemata zanemarljiv delež. Tako dobljena cena je nižja celo od trenutne, prenizke, cene gospodinjstev. Naši proizvajalci tako ne morejo imeti izgube, če bi se omejili le na lastne vire. Ampak seveda ker gospoda proizvajalci želijo na našem trgu monopol, in poleg domače proizvodnje uvažajo še celoten primanjkljaj tam skoraj 25 % energije (cena uvoza skupaj z avkcijami gre verjetno proti 100 €/MWh), poleg tega pa še na veliko izvažajo (bojda krepko pod temi 100 €/MWh), šele potem imajo proizvajalci težave in se izčrpavajo. Če bi prodajali zgolj svojo energijo, ne bi imeli nobenih težav. Imeli bi jih zgolj prodajalci.

Seveda se povsem zavedam, da proizvajalci, ki so vsi v državni lasti, niso povsem avtonomni (tržni) v svojih odločitvah. Vendar pa je vseeno treba razčistiti, zakaj imajo težave - ne zaradi (pre)drage svoje proizvodnje, ampak zaradi uvoza (in izvoza)!

V Sloveniji pa trga z električno energijo tako ali tako nimamo. Je samo politična floskula. Le da smo imeli pred uvedbo