g.Kotnik vaše številke res držijo ampak pri statistiki je odvisno katere številke obračamo in kako jih interpretirano in vsak si vzame številke s katerimi želi utemeljiti svojo hipotezo. Višina plače bi morale biti odraz dodane vrednosti zaposlenih ne pa bdp-ja. Pa poglejmo še naslednje številke:
Dodana vrednost na zaposlenega
2007 29.513€
2017 43.154€
Rast v desetletju 07/17 je 46,22%
Minimalna plača
2007 538,53€
2017 804,96€
Kar pomeni, da je minimalna plača zrasla za 49,47% oziroma je prehitela rast dodane vrednosti na zaposlenega za 3,25%.
Če pogledamo še kolikšen je bil letni delež minimalne plače v dodani vrednosti zaposlenega:
2007 21,89%
2017 22,32%
povečanje za 0.49% kar je zanemarljivo ko pogledamo še eno primerjavo:
Povprečna bruto plača
2007 1.284€
2017 1.721€
Rast je bila 34% kar je 12,22% manj kot rast dodane vrednosti na zaposlenega. In če pogledamo še kakšen je delež povprečne bruto plače v dodani vrednosti zaposlenega:
2007 52,20%
2017 47,85%
kar je padec za 4,35%.
Od vseh zaposlenih jih kar 65% prejema povprečno ali nižjo plačo od slovenske bruto povprečne plače in v tej skupini so zajeti tudi zaposleni z minimalno bruto plač. Ko potegnemo črto ugotovimo, da kljub dvigu minimalne plače za 3,25% nad rastjo dodane vrednosti se je delež za 65% zaposlenih pod minimalno plačo skupaj z tistimi z minimalnimi plačami znižal za celih 3,25%.
S takim prikazom pa dobimo diametralno obrnjeno sliko kot ste jo vi prikazali v vašem članku.
Lep pozdrav!

[1216Javni]
vaše številke res držijo ampak pri statistiki je odvisno katere številke obračamo in kako jih interpretirano in vsak si vzame številke s katerimi želi utemeljiti svojo hipotezo.

No, lahko mi (velja za vse bralce) verjamete ali ne, a nikakor nisem "vzel številk, s katerimi bi želel utemeljiti svojo hipotezo". V kolumni sem iskreno zapisal, da so bile te številke "zame tolikšno presenečenje, da sem vhodne podatke še dvakrat preveril".

Povedano drugače: nimam absolutno nobene - ne ideološke, ne materialne, ne kakšne tretje - motivacije za dokazovati bodisi prenizkost bodisi previsokost minimalnih plač.

[1216Javni]
Višina plače bi morale biti odraz dodane vrednosti zaposlenih ne pa bdp-ja. Pa poglejmo še naslednje številke:
Dodana vrednost na zaposlenega
2007 29.513€
2017 43.154€
Rast v desetletju 07/17 je 46,22%
Minimalna plača
2007 538,53€
2017 804,96€
Kar pomeni, da je minimalna plača zrasla za 49,47% oziroma je prehitela rast dodane vrednosti na zaposlenega za 3,25%.

Se strinjam, da je to relevanten kriterij. Ampak:
(1) že v naslovu sem napisal, da je obravnavana nesorazmernost marsikje precej večja kot pri nas;
(2) če vseeno ostanemo pri Sloveniji, se je minimalna plača lani+letos zvišala še za dodatnih 10,15% (z 804,96 na 886,63 €), in čeprav podatkov o dodani vrednosti na zaposlenega za lani in letos še ne poznamo, lahko dvomimo, da je bila njena rast višja - recimo na osnovi empirike, da je 2015-2017 zrasla za 7,18% (z 40.263€ na 43.154€), BDP pa sočasno realno za 8,09% in nominalno za 10,64% (z 38,86 mrd € na 43,00 mrd €).

[1216Javni]
Od vseh zaposlenih jih kar 65% prejema povprečno ali nižjo plačo od slovenske bruto povprečne plače in v tej skupini so zajeti tudi zaposleni z minimalno bruto plačo. Ko potegnemo črto ugotovimo, da kljub dvigu minimalne plače za 3,25% nad rastjo dodane vrednosti se je delež za 65% zaposlenih pod minimalno plačo skupaj z tistimi z minimalnimi plačami znižal za celih 3,25%.

Morda se motim oziroma sem v tej vaši argumentaciji kaj spregledal, ampak ta podatek po mojem pove predvsem, da se je plačna neenakost pri nas v zadnjem desetletju malo povečala (kar je tudi dejstvo, npr. Ginijev količnik je bil v letih 2007-2009 v povprečju 0,231, v letih 2015-2017 pa v povprečju 0,242, kar je povečanje za ~5%). Pri čemer ima Slovenija kljub tej rasti plačne neenakosti še danes najmanjšo plačno neenakost v EU. Težko si predstavljam, zakaj bi konkretno iz tega sledilo, da bi morala biti minimalne plača pri nas višja (ali pa nižja), ampak še enkrat - ta kolumna se prav nič ne osredotoča na Slovenijo, temveč ravno nasprotno pravi, da minimalne plače marsikje zvišujejo precej bolj oziroma precej nesorazmerneje kot pri nas ...

[1216Javni]
g.Kotnik vaše številke res držijo ampak pri statistiki je odvisno katere številke obračamo in kako jih interpretirano in vsak si vzame številke s katerimi želi utemeljiti svojo hipotezo...

Višina javnega dolga je lep primer obračanja številk, ki danes v času velike rasti BDP kaže najlepšo sliko v % javnega dolga v BDP, stroški servisiranja in nevračanja tega dolga se močno relativizirajo. Za začetek imamo javni dolg v višini 32 milijard evrov. V letu 2017 je država za obresti dala 1,073 milijarde evrov, leta prej pa veliko več. To je veliko denarja in po oceni čez palec bo država v 10 letih za obresti porabila 10 milijard. Kaj bi lahko naredili s tem denarjem?

Danes smo se zalaufali v sistem refinanciranja dolga, torej izdajo se nove obveznice, poplača se stari dolg, plačilo glavnice je po sistemu medgeneracijske kraje ali ropa preloženo v prihodnost, plačujemo le obresti, le drobcene obresti v višini ene milijardice in imamo mir. Kaj pa je milijardica? Malo več kot nič, razmišljajo razne vladne koalicije. Kaže, da se koalicije niso nič naučile iz Čuferjevih časov, ko se Slovenija zadolževala po po 6 odstotni obrestni meri ob velikem padcu BDP.

Finančni časopis pač zagovarja neoliberalne vrednote, čitaj interese kapitala, ne interesov naroda. Zato je treba članke čitati z zdravo mero skepse.

[1216Javni]
g.Kotnik vaše številke res držijo ampak pri statistiki je odvisno katere številke obračamo in kako jih interpretirano in vsak si vzame številke s katerimi želi utemeljiti svojo hipotezo. Višina plače bi morale biti odraz dodane vrednosti zaposlenih ne pa bdp-ja. Pa poglejmo še naslednje številke:
Dodana vrednost na zaposlenega
2007 29.513€
2017 43.154€

Velja za gospodarske družbe. Ne pa za samostojne podjetnike. Tako dodano vrednost kot jo omenjaš dosega malo čez 400.000 zaposlenih.

Rast v desetletju 07/17 je 46,22%
Minimalna plača
2007 538,53€
2017 804,96€
Kar pomeni, da je minimalna plača zrasla za 49,47% oziroma je prehitela rast dodane vrednosti na zaposlenega za 3,25%.

Vedno višjo minimalno plačo morajo plačevati tudi delodajalci, ki imajo nizko dodano vrednost in ki jim prihodki stagnirajo oz. rastejo bistveno počasneje. Takih podjetij je v Sloveniji veliko, in tudi panog. Rešitev za te firme je dvig cen in posledično višja inflacija. Ali pa zaprtje. V praksi bo prišlo do kombinacije obojega. Cca. 200.000 ljudi je zaposlenih v takih podjetjih.

Če pogledamo še kolikšen je bil letni delež minimalne plače v dodani vrednosti zaposlenega:
2007 21,89%
2017 22,32%
povečanje za 0.49% kar je zanemarljivo ko pogledamo še eno primerjavo:
Povprečna bruto plača
2007 1.284€
2017 1.721€
Rast je bila 34% kar je 12,22% manj kot rast dodane vrednosti na zaposlenega.

To kaže predvsem na to, da se nenormalen dvig minimalnih plač in nore davčne obremenitve plač rešuje na plečih srednjega razreda v gospodarstvu. In vedno večjega nezadovoljstva teh ljudi. Zgodovina nas uči, da to ni najbolj pametno početje.

In če pogledamo še kakšen je delež povprečne bruto plače v dodani vrednosti zaposlenega:

2007 52,20%
2017 47,85%
kar je padec za 4,35%.
Od vseh zaposlenih jih kar 65% prejema povprečno ali nižjo plačo od slovenske bruto povprečne plače in v tej skupini so zajeti tudi zaposleni z minimalno bruto plač. Ko potegnemo črto ugotovimo, da kljub dvigu minimalne plače za 3,25% nad rastjo dodane vrednosti se je delež za 65% zaposlenih pod minimalno plačo skupaj z tistimi z minimalnimi plačami znižal za celih 3,25%.
S takim prikazom pa dobimo diametralno obrnjeno sliko kot ste jo vi prikazali v vašem članku.
Lep pozdrav!

BDP na prebivalca je zame bistveno bolj relavanten podatek, saj pove koliko smo ustvarili vsi skupaj. Medtem ko dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah kaže samo del slike in ustvarja bistveno lepšo sliko od realne,če jo preslikamo na celo državo.

Slon v sobi pri vsem skupaj pa je javni sektor.