Podrejene obveznice nikoli niso bile "varen produkt", vsaj ne za
finančno pismene temveč je bil hudo nevaren in visoko špekulativen
finančni derivat, ki so se ga spomnili tisti, ki so od leta 2008
naprej trdili da so slovenske banke in bančni sistem varni in
dovolj kapitalsko močni da lahko prebrodijo krizo, to so pa nihče
drugi kot SDS in SD ( spomni se izjav Janše in njegovih ministrov
ob odhodu z ministrskih funkcij da Lehman Brothers nima in ne bo
imel nobenega upliva na Slovenijo in kasneje tiščanje glave v pesek
Pahorjeve vlade, ki je namestop da bi se lotila takoj sanacije
slovenskih bank in bančnega sistema preko ustanovitve "slabih bank"
kjer bi premoženje finančno nasedlih lastnikov po tržnih pogojih
dobilo nove lastnike, v ta sistem samo metala nov in nov denar brez
kakršnih koli strukturnih sprememb). In ko je zmanjkalo kreditnih
virov za metanje denarja v banke so se Križaničevi in Kranjčevi
domislili podrejenih obveznic, katerim je nasedla vsa slovenska
"ekonomska stroka" kar so dokazali ravno s tem da so tudi svoj
privatni kapital vložili v ta finančni derivat, ki je služil zgolj
in izklučno temu da v času ko je kriza že popuščala ne bi prišlo do
lastniških sprememb v sektorjih, ki jih je nadzoroval slovenski
bančni sistem ( beri banke v državni lasti). Na našo veliko srečo
je ta zadeva propadla in vsaj en del premoženja se je našel na
"slabi banki", ki sicer ni idealna ampak še vedno boljša varijanta
od politično tovarišijskega reševanja realnih ekonomskih problemov
nastalih zaradi lastniško strukturnih nesorazmerij in politično
tovarišijsko klientilističnega reševanja le teh v tistih časih po
sistemu "ni važno koliko stane in koliko bo žrtve važno je da na
koncu mi ostajamo lastniki".