Prav žalostno branje o Ustavnem sodišču, ki se prav ponižno priklonilo do tal pred Jazbecem, ki mu je zagrozil z Brusljem in klečeplazilo pred Cerarjevo vlado teptajoč človekove pravice. Vse kaže, da so ustavni sodniki le navadni družbenopolitični delavci vedno v službi vladajoče politike.

Pred petdesetimi leti je izhajal izvrsten sociološki strip avtorjev Magnus&Bunker.

Eden od znanih legendarnih likov se je imenoval Superhik. Po poklicu je bil smetar. Precej neurejen in rad ga je pil. Neizmerno je občudoval bogate in močne. Ker je bil po konstituciji krepke narave in malce nagnjen k preprostemu nasilju, poimenovanem tudi rop, se je odločil, da bo zaščitnik bogatih.
Njegov moto je bil:« Jemati revnim in dajati bogatim!«

Zakaj?

Ker revni smetijo po cestah, katere je moral čistiti v svojem civilnem smetarskem življenju, ko ni igral vloge super junaka- zaščitnika močnih in bogatih.

Sodniki Ustavnega sodišča ne marajo revežev, ponižanih in oškodovanih, ki jim kar naprej pošiljajo neke pritožbe. Njihove razsodbe, ki jih opisuje avtor članka, so tako utemeljene in povsem na mestu, pa čeprav siromake večinoma zavračajo iz proceduralnih razlogov, ne da bi se v predmet njihove nesreče poglabljali.