Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

gobim sporočil: 583
[bc123a]

Ne vem, kako delajo podjetja, ki jih ima v lasti uporabnik "gobim", ampak vsaj jaz vem, kako to vecinoma poteka. Ta delovna sila dela enostavna dela, pritiska tipke ko se nekje posvetijo neke lucke. Sama ne zna narediti prakticno nic od tistega, kar bi sledilo iz njihove formalno dosezene izobrazbe. in tudi to pravi OECD.

In zato si lahko visanje dodane vrednosti vsi skupaj nekam zataknete.

Moje (naše) podjetje je leta 2015 dobila nagrado Daimler-ja za najboljšega globalnega dobavitelja na področju powertrain-a (motor, transmisija, podvozje). Pet let je bilo dobavitelj z najboljši kvaliteto J-TEK-a (Divizija Toyota za proizvodnjo avtomobilskih delov z več kot 12 milijardami prometa), najboljši dobavitelj Bosch-a (ki je največji svetovni dobavitelj avtomobilski industriji v avtomobilskem programu,....razvojni partner Yaskawe (največji svetovni proizvajalec robotov). Daimler je dal nagrado s posebnim poudarkom za razvoj robotizacije, avtomatizacije in inovativnosti,...Podjetje je verjetno najbolj profitabilno podjetje v svoji branži v Evropi.

To lahko delaš samo s kvalitetnimi delavci. Imel sem priliko primerjati kader po svetu in lahko rečem, da so Slovenci pripravljeni delati več (razen azijcev), da so bolj fleksibilni, inovativni da imajo izjemno delovno kulturo in neprekosljivo privrženost podjetju (dediščina samoupravljanja). Naši inžinirji se z lahkoto merijo z najboljšimi v Evropi.

Dostikrat pozabljamo, da nas je samo 2 milijona, to je en kvart velemesta. Ne moreš s tako kritično maso delat česarkoli. Ves čas od 1991 je prilagajanje na to dejstvo. Velik del investicijskih podjetij (Metalna, IMP, ...) je propadel ker so bila enostavno prevelika za to ekonomijo in ker je politična podpora (ki je v teh poslih absolutno nujna, in ki je bila zaradi izjemnega političnega ugleda, ki ga je imela SFRJ v svetu nekoč močna) izostala. Poleg tega so se po razpadu SFRJ podjetja znašla v vakumu ekonomske politike in z desetinami milijonov iz terjatev, ki so ostala v Beogradu (vem iz lastne izkušnje, ko sem reševal primer za 22 milijonov USD v firmi, ki je imela 20 milijonv USD letne prodaje.)

Niso samo komunisti in LDS krivi za vse.

Po drugi strani pa mislim, da so bili komunisti večji podjetniki kot vse poznejše in predhodne vlade v Sloveniji skupaj. Ustvarili so najprej inštitute, nato nosilna podjetja, da bi na koncu ustvarili cele panoge. Imeli so vizijo (ki jo danes vlade niti slučajno nimajo - vem iz lastne izkušnje), voljo ter vztrajnost, da to dosežejo.

Od 1991 ni v Sloveniji enega politika, ki bi glede operativnosti, strateške vizje in učinkovitosti do kolen segel npr, Janez-u Zemljarič-u kot predsedniku slovenske vlade iz 90-tih prejšnjega stoletja. Žal.

Problem slovenskih podjetij je kvaliteta top managementa pa tudi ta se zadnja leta (ko smo preživeli LDS-ovske podjetnike in predvsem po krizi 2008) pospešeno izboljšuje. Oziroma , da se izrazim bolj precizno. Bolj kot problem top managemnta je problem corporate governance. To vidite takoj po tem, ko slovensko podjetje prevzame kvaliteten tujec. Delavci in velika večina managementa ostane ista, zamenja se samo gospodar. In naenkrat podjetja, ne moreš več prepoznati. Vrsta prevzetih podjetij je postala najboljših znotraj globalnih korporacij (Renault, Danfos, nekoč Tobačna, Yaskawa v Ribnici,...).

Namesto, da prodajamo podjetja in se odrekamo vlogi gospodarja nad lastno usodo , se raje zamislimo in naredimo red v upravljanju.
Pa tako malo je treba. bc123a lahko bi Ti pravil ure iz lastne izkušnje.