[EKSPROPRIACIJA]
Na tej sliki se prepoznajo tudi tisti, ki so jim komunisti 1946 ... pobrali, podržavili, ukradli njihova podjetja, jih razlastninili, mnogim tudi vzeli njihova življenja v prenesenem in ne prenesenem pomenu te besede. Mnogi podjetniki, ki jim je bilo podjetniško ustvarjanje in samouresničevanje vse, ki so bili izjemno sposobni, podjetja, ki so več generacij prehajala iz roda v rod, s tem tudi izkušenje, tradicija in znanje, prihodnost narodove ekonomije, so lahko preostanek življenja le še nemo kričali. Podjetniško znanje in tradicija pa je počasi ugasnila in se izrodila v socialističnih eksperimentih, petletkah, hiperinflaciji, uravnilovki. Kardeljevi znanstvenofantastični planski ekonomiji so bili podobni eksperimenti v Rusiji, Venezueli, na Kubi, vse je končalo na smetišču, prebivalstvo pa v strahotni bedi ali v tujini. Vsakršna podobnost z idejami današnjih somišljenikov Kardelja je zgolj nakjlučna.

Medgeneracijski prenos znanja je za sodobno družbo imperativ in vrednota ter nujni pogoj za izgradnjo družbe modrosti, kot edino možne stabilne družbe prihodnosti, bi rekli psihologi. Tudi stabilna kontinuiteta družbenih odnosov je nujna. Kaj pa imamo mi danes? Ponovno obujene Kardeljeve vrednote, želje za več državne lastnine, nacionalizacijo...Kaj je idejna podlaga nacionalizacije? Damijanov bloger Babič pojasnjuje, da od davčnih olajšav in državnih subvencij imajo koristi le zasebni lastniki podjetij (Akrapovič, Boscarol...) in predlaga, da se davčne olajšave in subvencije opredeli kot kapitalske vložke države v zasebna podjetja. Postopka sicer natančno ni predstavil, potekal pa bi nekako takole. Država bi se za višino davčne olajšave ali dodeljene subvencije vpisala v poslovni register kot solastnik oz. družbenik npr. Pipistrela, Akrapovića...in bi počasi (mic po mic, bi rekli Srbi) povečevala svoj delež npr. v Krki in na koncu iztisnila male delničarje!!!??? Pri Akrapoviču in Pipistrelu bi iztisnila Akrapoviča in Boscarola!!!???...Še enkrat strah in nemo kričanje slovenskih podjetnikov www.edvardmunch.org/...scream.jsp

Damjanu je treba priznati inovativnost. Ideje sicer bruha, kot bi bil hiperaktiven. Škoda, da tega dvojega ne združi v kakšnem lastnem podjemu.
Na tej točki se lahko navežem na odsotnost podjetniške tradicije v jugoslovanskem socializmu, ne samo na odsotnost ampak na družbeno nesprejemljivost podjetništva v socializmu. Damjan očitno v svojih mladih letih ni srečal osebe z velikim vplivom nanj, ki bi bila podjetnik ali bi lepo govorila o podjetnikih. Ko so mladi odprti in dojemljivi in si privzemajo bodoče vzorce, pri njem očitno ta iskrica ni preskočila, ker je socialistični sistem polil z vodo vse njemu bližnje ogenjčke podjetništva. Piše dobro, če bi bil mlajši bi bil lahko influencer naprimer.
Odsotnost podjetništva in učenja sprejemanja podjetniškega tveganja se kaže tudi v odnosu prebivalstva Slovenije do tveganja. Primer so bančni računi, ki jih slovenci polnijo z gotovino, v vrednostne papirje pa ne vlagajo. Ali pa stavija vse v eno košaro, po možnosti kriptovalute, ali kakšna piramidna shema ali vse prihranke v delnice NLB-ja :) Socializem je kot premočan antibiotik požgal občutek in znanje o vsakovrstnih tveganjih. Razen do švercanja dveh kil kave in treh parov kavbojk čez mejo, kar se še vedno odraža v majhnem "žeparskem" davčnem utajevanju, majhnih šmuglarijah s subvencijami za vrtec, z utajami računov pri obrtniških popravilih... Skratka s socializmom smo si dali avtogol za kakšnih 10 generacij vnaprej.