Recimo na faxu s 120 zaposlenimi, pretežno pedagoška dejavnost, nekaj raziskovalne in en fizelj trga, prideš na tam nekje med 600-1000 stroškovnih mest.

Po teh stroškovnih mestih se vodijo vsi odhodki pa tudi cel kup postavk bilance stanja, ker nekatera poročila so po kešflovu, nekatera po načelu nastanka poslovnega dogodka, skratka iz evidenc se je v javnem sektorju naredilo iz pi**ke kapelico.

Za vsako od teh stroškovnih mest je treba delat plane, redna poročila, spremljat realizacijo planov in Mockbi razlagat odstopanja za bizarne zneske 3,6 evra.

Meni se to ne zdi normalno, no, sam sem očitno mal čudna.

Preveč lahkotno se reče naj kar Mockba vse komandira, ne da bi se zavedali posledic.
Ko te kubike papirja in neverjetne količine dela v tri krasne od blizu vidiš, ti je jasno, zakaj je vse v razsulu.

Odloča se nič, dela in stroškov je ogromno, učinkov ni, odgovornosti nobene, če bi pa hotel kdo kaj spremenit, pa ne more in ne sme.

[rava]
Recimo na faxu s 120 zaposlenimi, pretežno pedagoška dejavnost, nekaj raziskovalne in en fizelj trga, prideš na tam nekje med 600-1000 stroškovnih mest.

Po teh stroškovnih mestih se vodijo vsi odhodki pa tudi cel kup postavk bilance stanja, ker nekatera poročila so po kešflovu, nekatera po načelu nastanka poslovnega dogodka, skratka iz evidenc se je v javnem sektorju naredilo iz pi**ke kapelico.

Tako. Ceprav je sama delitev cisto ok za motivacijo, da denar ne ponikne v zepe X, ceprav je bil pridobljen za Y, so pa pravila, ki jih potem nadzirata velika mockba v bruslju in mala mockba v ljubljani cist odpicena. Ko recimo iz amortizacije, ki pride iz 3 koncev, vse proracunski financerji ne mores kupiti ene masine, ampak samo 3 masine po 1/3 cene... ker je denar popredalckan.