[FIN-209516]
Razlika je v tem, da avtov je toliko kot jih je, nihče jih ne more načarati.
Banke pa naprej posojajo denar, ki ga sploh nimajo. To pa generira povpraševanje, ki ne temlji na rasti produktivnosti, in je eden izmed vzorkov nestabilnosti in cikličnih kriz.

Slovenija je izgubila skoraj desetletje ravno taradi norosti ECB (pa tudi BS), ki je zaradi srahu pred inflacijo, pognala države kakršna je Slovenija v deflacijsko spiralo. Če bi BS bolje posredovala, bi imeli namesto 10% padca vsaj 10% rast. Šele zadnja leta je bolj ekspanzivna denarna politika stvari postavila na pravo mesto. Mi smo zaradi EUR-a izgubili najmanj 25% BDP-ja, to pomeni, da so plače, penzije in socialni transferji sedaj nižji za četrtino kot bi lahko bili, če bedaste denarne politike ne bi bilo.

[FIN-209516]
Razlika je v tem, da avtov je toliko kot jih je, nihče jih ne more načarati.
Banke pa naprej posojajo denar, ki ga sploh nimajo. To pa generira povpraševanje, ki ne temlji na rasti produktivnosti, in je eden izmed vzorkov nestabilnosti in cikličnih kriz.

Zadeva ni spet tako enostavna, kot je zapisano v članku. Banke ne izdajajo denarja - banke dejansko razpolagajo z denarjem in gre le za nekakšno povprečje, koliko od tega denarja stalno leži na računih. Dejstvo pa je, da če želiš, da se svet premika naprej, mora denar krožiti - in to je poanta delnih rezerv. Če se uveljavi sistem polnih rezerv, bo to precej zavrlo razvoj. Namreč kreditiranje fizikalcev je drobiž proti kreditiranju podjetij in njihovih investicij.
Vzroki kriz pa se skrivajo čisto drugje - v pomankljivi regulaciji in pohlepu.