Res je, da avtor povdarja predvsem dobre lasnosti obeh, a vseeno dobro napisano.

V pokru obstaja izraz...Poker je kot seks, vsi mislejo da obvladajo, v resnici pa večina nima pojma kaj počne. Če poznaš pravila za poker, še ne pomeni, da ga dejansko znaš igrati.

Avtor članka ne trdi, da morajo starši otroke samo v šah in poker usmerjat (normalno, da je za otroški razvoj koristen tudi šport, učenje jezikov, inštrumentov...), ampak da obe igri data določene pozitivne osebnostne lastnosti, ki ti koristijo skozi vse življenje, seveda ob predpostavki, da se učenja/igranja pokra/šaha pravilno lotimo. To, da ti ne vidiš pozitivnioh aspektov obeh iger še ne pomeni, da ne obstajajo...mogoče jih ne prepoznaš, ker nisi dovolj dober (zgolj ugibam, ne trdim) ? Drugače pa o kakih nevarnostih govoriš, bi mogoče bolj konkretiziral? Pa tudi o samorefleksiji mi ni najbol jasno kaj si točno mislil.

A po tvojem je škdoljiv tudi tenis, karate, plavanje, smučanje..., ker vsi ti športi apriori spodbujajo in nagrajujejo individualizem.