Če ne bi vaš komentar dobil toliko plusov, bi bil tiho, tako pa sem prisiljen odgovoriti.
Kapitalizem temelji na liberalizmu, ki zagovarja prosti trg, privatno lastnino in svobodo posameznika. To je tudi osnova demokracije. Naloga države je varnost in zaščita pravic posameznika, ne pa podeljevanje novih pravic.
Na žalost se je ta vloga sprevrgla v podeljevanje novih pravic, najprej seveda takih, ki bi jih lahko označili za družbeno sprejemljive (zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ter osnovno šolanje – recimo era Bismarcka v drugi polovici 19. stoletja), kljub velikemu povečanju davkov in povečanju državnega aparata, če bi pri tem ostalo. Vendar so politiki dobili zagon in hoteli v državi uveljavljati nove pravice ali še nadalje uveljavljati »socialno pravičnost«. Brez tega ne bi bilo prva svetovne vojne, na socializma in komunizma, ne fašizma in nacizma in seveda tudi ne druge svetovne vojne. Vojne niso zanetili ne posamezniki, ne kapital, ne korporacije, pač pa države, ki so vanjo vključile vse državljane.
Socializem je, skladno z marksizmom, podržavil vsa delovna sredstva in prepovedal privatno lastnino, fašizem ni podržavil privatne lastnine, vendar je razvijal le državno lastnino in s tem postopoma uničeval konkurenco in privatno lastnino, nacizem je le uporabil politično moč, da si je podredil privatno lastnino, da je delala po diktatu države. Zaradi vojnih razmer, so tudi dotedanje kapitalistične in demokratične države uvedle državno plansko ekonomijo (ali je to kakšna razlika?). Ta naj bi bila začasna, vendar pa politiki novo pridobljenih pravic nikoli ne bodo več izpustili iz svojih rok. Tako se recimo dogaja, da lahko 60 poslancev spreminja ustavo. Sprememba ustave, bi po mojem mnenju zahtevala soglasje vsaj 75% volilnih upravičencev. Pustimo pri miru dejstvo, da tudi ustave nismo sprejemali na referendumu.
Ravno podeljevanje novih pravic, financiranje z davki, pa seveda pritegne različne interesne skupine, da pri državi lobirajo za nove zakone. Sindikati izkoriščajo svojo politično moč za pridobivanje novih pravic, borci za socialno pravičnost imajo podobno vlogo, kapital lobira za omejevanje prostega trga in tako pridobiva konkurenčno prednost, združenje Frank zahteva ugodnosti zase. Našteval bi lahko v nedogled. Politiki in birokrati tem pritiskom podležejo, ne nujno za neke visoke denarja in ugodnosti, zadovoljijo se z ohranjanjem »delovnega mesta« tudi v bodoče. Usluge (brezplačne storitve) so morajo nekje poznati. Socialna država bazira na uravnoteženem podeljevanja socialnih pravic in omejevanju konkurence in prostega trga, vse pa je financirano z davki, ki jih plačajo državljani. Dobršen del teh davkov pa seveda ostane administraciji.
Na malce drugačen način sem pojasnil, kako razumem prispevek Mateja Avbelj-a, čeprav ne vem ali se bo z mano strinjal. Morda imam tudi sam nekaj pripomb na njegov prispevek in stališča, vendar bi te zahtevale neposredno diskusijo. Nisem se spustil na vaš nivo in komentiral : neoliberalizma, reganomike. techerizma , ker bi potem moral uporabiti pojme kot so leninizem, stalinizem, titoizem, frankizem, maoizem, polpotizem, lincolnanizem, willsonaizem, roosveltonaizem, cherchilizem, pa še kaj bi se našlo. Namesto diskusije in uporabe argumentov, bi se začela zmerjati.

Kitajska je postala gospodarska velesila. Ker? Je socialisticna? Je kapitalisticna? Ker je organizirala ljudi, jih izobrazila, zaposlila, ima ideje, je velikopotezna. Ker ima na oblasti pametne in sposobne ljudi. Brez dela ni jela, brez muje se se cevelj ne obuje. Zrno do zrna pogaca, kamen do kamna palaca.