Prvi nadzornik IUV je včeraj lastnikom pojasnil, da plače v podjetju spet zamujajo zaradi likvidnostnih težav. "Za to sta po Šebenikovih besedah kriva prekinitev pogodb z NLB in manjša prodaja od predvidene. A za to menda niso krivi sami, temveč predvsem recesija, ki je prizadela vso usnjarsko panogo, tako proizvajalce oblačil kot obutve," razlaga Pogačnik

Ne blodite. Enake zgodbe prihajajo iz vseh slovenskih kolhozov, ne da bi vsi skupaj upoštevali dejstvo, da imajo preveč zaposlenih in zato neprestano drsajo po dnu, saj potrošniki na svetovnih trgih ne priznavamo lokalnih posebnosti v obliki presežnega števila delavcev.

IUV ne rabi strateškega partnerja, tako kot ne Mura, Paloma, Eti, Rogaška steklarna in kar je še tega bolnega socialističnega kolhozja. Vsi ti ekonomski spački potrebujejo 100% tujega (ker domačih nimamo) lastnika v obliki kakšne sposobne korporacije, ki bo kot prvo izvedla redukcijo delovnih mest, nato pa vzpostavila sodobno proizvodnjo.

Če se bo to kolhozje še naprej norčevalo iz svojih kupcev, s tem, da jim bo v strukturi cene proizvodov želelo podtakniti svoje neučinkovitosti v obliki presežnih delavcev, se bodo kupci seveda še bolj ozirali po izdelkih konkurence in potiskali ekonomske spačke še bolj proti dnu.

Bolj bodo te tovarne drsele proti dnu, težje jih bo prodati in težje bo vzpostaviti vzdržno prozvodnjo, ki bi zagotovila kakovostna delovna mesta vsaj določenemu številu delavcev.