Z opisom dejanskega stanja ne moreš biti žaljiv. :) Res pa je rudi, da bi se dalo še marsikaj pripomniti na tole definicijo sskj, še posebno pri hinavcu. :)

Zdaj, če se kdo čuti pri tem prizadet, ali celo užaljen, je to lahko povsem (njegov) subjektivni problem.

Zadeve postajajo zaskrbljujoče. Na celotni črti. Očitno je, da se bo stvari potrebno lotiti na drugačen način.

Tale tema o izbrisanih podrejencih ni tako enostavna in samoumevna, kakor bi si kdo lahko želel ali mislil. Za razumevanje, vsaj tisto osnovno, je potrebno vložiti kar nekaj časa in napora. Tukaj bi ti predlagal, da se poskusi nekako osvetliti zadvo tudi iz pravnega in ekonomskega vidika. Podrejenci bi po vseh zakonih zdrave pameti morali dobiti neko odškodnino. Saj o tem je bilo tudi že nekaj napisanega, če se ne motim. Tudi iz EU inštitucij oz, sodišč. V obliki mnenja, ali kako. Če bi šle banke v stečaj, bi se zagotovo iztržila neka vsota, ki bi se nato po/razdelila med priznane upnike. Tako kakor v vsakem navadnem stečaju.

Materialna osnova za to pa bi morali biti iz slabe banke in tudi nekaj iz odprodaje samih bank. Da prodaje NKBM po tej ceni niti ne omenjam.

Situacija je taka, da posamezni akterji in možni pobudniki kompromisov in rešitev ne znajo, ne zmorejo ali se morda celo nočejo odločiti in izpostaviti za to potezo. Tu pa imam tudi jaz v mislih predvsem sedanjega predsednika vlade in FM. Če ga ne zanima ali noče zanimati več kot miljarda predokapitaliziranja bank, potem nam lahko še Bog pomaga....

Verjetno zaradi situacije izbrisancev morda res ni najbolj primerno ustanavljati kakšne (posebne) stranke. Je pa toliko bolj pomembno, saj si ta država in njeni ljudje zaslužijo kakšnega sposobnega in odločnega financ ministra.
Zato morda res ne bi bilo odveč, če bi premislil kaj na to temo ali celo povedal o kakšnih ponudbah iz kakšnih ne ravno pišmeuharskih strank.