[Vinci]
> [NemirniTujec]
> > [Vinci]
> > > [0513LEKAR3]
> > > Zelo pomembno je, da imamo v šolah veliko slovenščine, pa esejev, ki zaradi slabih ocen marsikomu onemogočajo vpise na naslednje šole! Velika traparija, čeprav nisem proti slovenščini, a vendar v mejah normale! Mnogi se zaradi slabih ocen pri tem predmetu ne morejo vpisat npr. na medicino, mi pa potem uvažamo zdravnike iz južnih republik, ki še dober dan ne znajo dobro reči v Slovenščini. Pozna kdo tukaj našo logiko?
> >
> > Da se ne more vpisati na medicino zaradi slabih ocen pri slovenščini, ni kriva slovenščina v srednji šoli, ampak postopek vpisa in izbire na medicinski fakulteti.
>
> Doseganje rezultatov v slovenscini na maturi nikakor ni tako postranskega pomena, da bi jih uporabljali za merilo pri izbiri dohtarjev iz tujejezicnih podrocij.
>
> Razumevanje in sposobnost rabe lastnega jezika je en od temeljnih znakov inteligence in sposobnosti. Ce nekdo v maternem jeziku ne spada med zgornjih 20 odstotkov, potem po svoji inteligenci (in tudi prizadevnosti) najbrz ne spada med smetano, ki se jo izobrazuje za zdravnike??
>
> Tako da s to logiko ni prav nic narobe, in upam da medicinska fakulteta ne zacne v kratkem sprejemati polpismenih kandidatov, ki ne znajo spraviti skupaj estetskega stavka.

Nisem med tistimi, ki bi se jim zdelo znanje slovenščine brezvezno in sem celo zagovornik tega, da morajo dijaki čim več brati in pisati, čeprav ne nujno brati leposlovja ter pisanje esejev o tem, kaj je pisatelj ali pesnik hotel povedati, ker nisem prepričan, da se s tem razvija sposobnost kritične presoje in argumentacije. Artikulacijo pa dobijo s kilometrino.

Kakorkoli, izhajam iz teze, ki jo je postavil @0513LEKAR3. Če je za tujega zdravnika dovolj, da obvlada slovenščino na ravni tretjega razreda osnovne šole, potem je najbrž za kandidata na medicinski fakulteti manj pomembno, če je imel v srednji šoli slovenščino 3 ali 5.

Hvala za tvojo vrnitev k osnovnim predpostavkam. Pustimo zgubane tovarisice njihovim hitachi magic wand aparatom.

Ampak mogoče pa imaš prav, pa je pomembno, da zna kandidat za medicinsko fakulteto perfektno napisati esej o tem:
(Matura 2017, www.ric.si/mma/M171-...14404591/)
Mirjam in John se ne zmoreta prilagoditi sistemu, v katerega sta vstopila, zato iz njega izstopita s samomorom. Pojasnite, v kakšni osebnosti so Mirjam in Johna izoblikovale okoliščine, v katerih sta živela pred prihodom na Alamut oziroma v svetovno državo, in kako sama razumeta svojo vlogo v ureditvi, v kateri sta se znašla. Ali bi znali primerjati njuno navezanost na osebo nasprotnega spola, Mirjamino na Hasana ibn Sabo in Johnovo na Lenino, ter družbeno sprejemljivost te navezanosti znotraj sistema? Razložite, zakaj sta Mirjam in John storila samomor, in se do njunega dejanja opredelite.

Lahko bi polemizirali o tem, da se na medicino sprejema smetano, ki je vešča literarnega filozofskega diskurza, čeprav bi bilo morda primernejše, da so vešči presoje vsakdanjega življenja.

Vidis. Odlicno. Vrhunski primer.

Medtem ko je osovrazeni srbski ali celo iranski dohtar moral prebirati Petra Petrovica Njegosa, ali pa vrhunska dela iz bogate zakladnice perzijske knjizevnosti, se nas upanja poln slusatelj medicinske fakultete mora zadovoljiti z Bartolom in njegovim Alamutom.

Meni se zdi pomembno, da so Srba in Iranca na njegovi poti do naziva MD pomatrali s splosno maturo, katere del je tudi knjizevnost, jezik in filozofija njegove kulture. Ne pricakujem da Srb ali Iranec zna slovensko. Upam pa, da ima duso. Da ima neke zametke etike. Da se je kdaj vprasal biti ali ne biti. V svojem jeziku, ni treba v slovenskem.

In zelel bi si, da dohtar ki bdi nad menoj, pozna zablodelost narcisoidne Hasan-ibn-Sabove mantre "nic ni resnicno, vse je dovoljeno", in spostuje Cloveka, ki je lahko hkrati tako slab in tako dober. Zato, ker je jebeni zdravnik, in vse kar sem jaz pregooglal o moji bolezni ni vredno pol kurca v primerjavi z njegovim znanjem, in mi je pomembno, da ni samo mehanik.

Predvsem mi je pomembno, da je sposoben dojeti te koncepte v zadostni meri, da maturo naredi s 4 ali 5 - v Sloveniji ali v Iranu. In ravno to sem hotel povedati - ne gre za dohtarjevo znanje slovenscine kot dolocenega jezika; slovenscina je nas materni jezik in zato pri nas pac en od elementov merjenja splosne kompetence. Tako kot matematika, denimo, ki pa je pac povsod ista.

Ker ce za postati dohtar ne bo merilo slovenscina in matematika, kaj pa naj bo? Kdo se je bolj natancno na pamet napiflal sestavo celice?

Kako bi pa sicer naredili test "sposobnosti presoje vsakdanjega zivljenja" - po katerem bi sprejemali ucence na drzavne fakultete?

Lahko dodamo se kake iq teste, ampak grem stavit da bi bili odkloni zelo redki - za osip logicno depriviligiranih poskrbi ze matematika.

Stari, priznaj, draga te je opet zvlekla v kakšen je*eni Cornwall kjer si ne upaš ven iz hotelske sobe?

:-)))

lpA

[NemirniTujec]
Kako bi pa sicer naredili test "sposobnosti presoje vsakdanjega zivljenja" - po katerem bi sprejemali ucence na drzavne fakultete?

Saj veš, kakšen je odgovor. V množici podatkov in informacij, ki so danes na voljo, je treba biti sposoben presoditi, kaj je smiselno in relevantno. Na primer, kako ugotoviš, da je fake news fake, ali pa, da je teorija zarote teorija? :)