Narobe ... iz dveh razlogov.

1. Zakaj sta se sogovornika sprla? Zato ker podpirata koncept mafijske države samo želita, da je "njihova" stran v sedlu.

2. Napad na sodstvo. Pravosodje sega čez vse veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. Vedno znova se osredotočamo na sodno, ki je neodvisna, da se ne bi bilo treba spopadati z izvršilno in zakonodajno, katere dejansko volimo. Imamo zakone polne lukenj, teh ni ustvarilo sodstvo, temveč parlament. Policija pelje šlampaste postopke, rezultat pa sodnik mora izločiti, kriva je izvršilna oblast, ne sodstvo. Tožilci spravljajo zadeve v zastaranje, za to ni krivo sodstvo.

Poglejmo samo primer korupcije v javnem naročanju. Na spletnih straneh Državne revizijske komisije imamo cel kup razveljavljenih javnih razpisov. Razveljavljeni so, ker je državni organ kršil predpise. Kakšne so bile posledice za državne uslužbence? Nobenih ni bilo, napredovali so. Za vsako kršitev predpisov bi lahko ministrstvo odpustilo odgovorno osebo iz krivdnih razlogov, kajti odgovorni organ je že ugotovil kršitev. Nobene preiskave ne potrebujejo, nobenega policijskega postopka, nobenih tožilcev ... predvsem nobenega sodišča. Zakaj pa tega ni, vedno znova pa udrihamo po sodstvu?

Zato, ker politika skriva svojo odgovornost za korupcijo. Sedež korupcije je v državnih organih kateri so del izvršilne oblasti, ne sodstva. Zagotovo je tega precej tudi na sodiščih, ampak začeti je treba v parlamentu in izvršilni oblasti, ne v sodstvu.

Kaksen hec je neodvisno sodstvo. Vprasajo Udeta, ce sodniki in tozilci lahko odgovarjajo za napake v sojenju. Odgovor: kategoricen ne. Tako je z zakonom/ustavo predpisano. Naslednje jutro: sodnici sta ovadeni, ker sta posredovali zaupne podatke, jih dovolili fotokopirati odvetniku... Kdaj so torej neodvisni in kdaj niso? Pa se kako bi morali biti odvisni od profesionalnih odlocitev. Kot vsi.