Dodajam komentar bralca Darka Fiusa, ki odgovarja na pripombe iz različnih objav na forumu:

Spoštovani, lep pozdrav

Nekaj očitnih nejasnosti je v komentarju bralcev, npr. da se investicija povrne v 12-18 letih.

Bralec, ki poudarja da moramo upoštevati ceno denarja ima prav da je zaskrbljen in da vpraša, zato potrdimo, da smo ceno denarja upoštevali. Dve vrednosti (obrestna mera) so obravnavane, obrestna mera za eko kredite, EURIBOR+1.5 odstotka in prispevek Eko sklada (nepovratna sredstva, ocena 25 odstotkov od investicije v sistem s toplotno črpalko), ter vrednost koliko bi investitor za svoj denar dobil če bi ga naložil v banko (varna naložba) ali v delnice - naložba s tveganjem, ki je lahko tudi negativna. Prav tako bi bralec moral pri kalkulaciji upoštevani eskalacijo cene električne energije, recimo v EU od 2005-2014 je znašala 4.5 odstotka, za industrijo pa 5.6 odstotka, Slovenija je v tem pogledu skladna z Evropskim povprečjem. Da bi bralec pokril iz svoje "investicije v banko ali delnice" diferenco ni za pričakovati, visok strošek priprave tople vode ostane, pravzaprav se vsako leto viša.

Bralec verjetno vidi investicijo v 120 litrski bojler (električni grelnik) kot nakupno ceno 300 euro plus inštalacijo, recimo 100 euro, za toplotno črpalko (sistem) pa več, recimo 1750 euro.

Predpostavljamo da je bralec seznanjen z dejstvom, da 120 literski električni grelnik porabi v povprečju 12.5 kWh dnevno ko je inštaliran nov (navedba Gorenja), že po tednu dni pa se na grelne elemente nabera dovolj vodnega kamna, da učinkovitost bojleja pade na 70 odstotkov (strokovne literature o tem je veliko). Z drugimi besedami, bralec bo porabil dnevno za faktor 1.42 krat več elektrike za isto količino toplote.

Električni bojler ima dnevne toplotne izgube v okolico, recimo 1.7 kWh (podatki Gorenja), kar znese za 620 kWh izgub letno, in če vzamemo, da je električnih grelnikov v stavbi 24, potem je izgub samo iz tega naslova 14.892 MWh, pri centralni izvedbi na primer jih je za 2 MWh letno, oz. za najmanj 7 krat manj. Za te izgube toplote v okolico dobimo, da se potroši z električnim grelnikom za gretje okolice v več stanovanjski stavbi: 620 kWh/letno x 0.167 euro/kWh x 1.42 (faktor) x 24 stanovanj = 3528.64 euro letno, in ne zanemarimo poudariti dejstva, da se okolico (prostore) drago greje tudi poleti.

Ko govorimo o trajni dobrini, o stavbi z vso opremo, potem vzamemo funkcionalno dobo 25 let, kar je bliže realnosti kako se gospodarstvenik odloča o investiciji dolgoročno. V tem primeru, bo bralca gretje tople sanitarne vode stalo za eno stanovanje ob upoštevanju eskalacije cene elektrike in obrestne mere za eko kredite: 0.167 euro/kWh x 1.42 (faktor učinkovitosti) x (12.5 kWh+1.7 kWh) x 365 dni = 1236.52 euro letno (letna ocena povprečja rabe za Slovenijo je 3300 kWh elektrike/stanovanje z 2.5 osebami), kar bo koristnik z "pozorno rabo" znižal, odvisno od higienske kulture in seveda plačilnih zmogljivosti. Z upoštevanjem eskalacije cene elektrike, bo v 25 letih strošek elektrike za bojler, tj. sedanja vrednost znesla 38235.2 euro, in če je "zelo varčen" manj, v povprečju recimo 17140 euro.

V primeru gretja na toplotno črpalko s sezonskim grelnim številom 3.6 ki predstavlja izravnano učinkovitost sistema (vse izgube so upoštevane), bo koristnik porabil na leto 12.5 kWh x (0.167 euro/kWh /3.6 sezonsko grelno število ) x 365 dni = 211.65 euro/letno brez da je pozoren na nihanja v rabi (higienske potrebe ne bodo trpele). V 25 letih bi ga elektrika stala 6545 euro (ne mi zamerit, da vrednosti pogosto ne zaokrožim in podajam izračun tako poenostavljeno).

Sezonsko grelno število 3.6 je vzeto iz povprečja, ki je bilo predstavljeno na lanskoletni Mednarodno konferenci o toplotnih črpalkah v Ljubljani novembra 2016, omenimo tudi, da so znatno višje vrednosti bile dosežene v Parizu (grelno število 5.2 do 5.4), kjer v centru mesta toplotne črpalke grejejo/hladijo znane muzeje in hotele, in v New York-u jih bodo vgradili kot navajajo 900 tisoč (mestni odlok), Švedi jih imajo 350 tisoč, Švicarji pa zadovoljijo več kot 75 odstotkov potreb po toploti/hladu s sistemi na toplotno črpalko, na primer, mestno hišo v Zürich-u grejejo od leta 1936 naprej izključno na "ekonomsko učinkovit in okoljsko sprejemljiv način" saj sistemi na toplotno črpalko dajejo eksergijsko gledano daleč najboljše rezultate.

K izračunu sedanje vrednosti električne energije se prištejejo stroški investicije in vzdrževanja in dobi primerjalna vrednost variante s bojlerjem in toplotno črpalko. Omenil bi, da so sodobne toplotne črpalke domačih (in renomiranih tujih) proizvajalcev visoko učinkovite, robustne in dolgožive ter zanesljive v obratovanju in ekonomsko ter okoljsko gledano daleč pred vsemi na trgu nudenimi tehnologijami.

In kolikšen je potencial prihrankov na ravni države v primeru, da električne grelnike zamenjamo z visoko učinkovitimi sistemi gretja - priprave sanirane tople vode? Strošek elektrike bi zmanjšali iz sedanjih 167 mio evro letno na približno 46.4 mio/letno, diferenca je enormnih 120.6 milijonov, dolgoročna gledano pa so prihranki, oz. sedanja potratnost vredni, da se po vseh teh letih "govorjenja" končno napiše na ministrstvu domišljene smernice usklajene s cilji o učinkoviti rabi energije, pridobili bomo vsi, take absurne potratnosti več ne bo in blaginja bo večja.

Opozoril bi tudi, da Mednarodna agencija za energijo poziva mednarodno skupnost, da se električni grelniki umaknejo iz prodaje, razlogov naj ne naštevam, kot prvo toplota je absurdno draga, okoljska obremenitev pa neprimerno večja v primerjavi s toplotno črpalko, in dejstvo, da so električni grelniki eksergijska potratnost brez primera, eksergijska učinkovitost električnih grelnikov ni več kot 6 do 10 odstotkov (ref. prof. dr. Peter Novak, 2017). Seveda bi v primeru, da obravnavamo prihranjeno kWh elektrike tako, da upoštevamo tudi vse eksterne dobrobiti, ki bi jih ustvarili, takrat pa bi nedvomno trdili, da letno prihranimo iz tega naslova na nivoju države najmanj 202 milijonov euro.

Glede tehnične izvedbe dvižnih in povratnih vodov, izolacije in estetike bi omenil, da so dandanašnje profesionalne, izvedbene prekse estetsko neoporečne, toplotne izgube pa absolutno minimizirane.

Spoštljiv pozdrav
Darko Fius