Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Bomo zaradi letošnje suše dražje kupovali bučno olje, mleko in meso?
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
[#2669298] 25.08.17 06:48
Jaz ne bom nic dobil ker sem po najnovejsih podatkih v zelenem obmocju glede padavin. Misljeno po karti arsa.
Neposredni odgovori na sporočilo št. 2669298
Strani: 1
[#2669345] 25.08.17 10:17 · odgovor na: (# 2669298)
[BOY008]To se strinjam.
Samo jamranje. Hudica. Kdaj se bo folk naucil da koruza ne sodi v vzhodni del Slovenije. Ampak ne treba jo je tam saditi pol pa susa pobere pa jok in stok. Jaz jim nebi dal cisto nic, ker drugace se ne bodo naucili. Vseskozi podpiramo vzhodni del. Cena mesa itak ne bo sla gor ker bodo vsi prodajal zato bo cena padla.
Jaz ne bom nic dobil ker sem po najnovejsih podatkih v zelenem obmocju glede padavin. Misljeno po karti arsa.
Vseeno pa je Pomurje oz. Prekmurje pomembna kmetijska pokrajina. Naloga države naj bi bilo načrtovanje zadrževanja vode in namakanja ter poplavna varnost. Poleg napisanega v članku mislim, da tudi HE na Muri niso slaba rešitev (zajezitev, upočasnitev odtoka...
Glede padavin: Letos je res velika razlika med SZ in JV Slovenije. Koruza v Selški dolini je izredno lepa. Vedno pa tudi ni tako očitne razlike.
[#2669381] 25.08.17 13:07 · odgovor na: (# 2669298)
[BOY008]Ni tako enostavno. Koruze je v kolobarju toliko zaradi tega, ker je osnova krmnega obroka. RAzni sirki in sudanske trave (ki so bolj odporni na sušo) se niso izkazali kot ustrezna alternativa. Povsem drugo vprašanje pa je, zakaj je toliko živinoreje tudi na ravninskem delu.
Samo jamranje. Hudica. Kdaj se bo folk naucil da koruza ne sodi v vzhodni del Slovenije. Ampak ne treba jo je tam saditi pol pa susa pobere pa jok in stok. Jaz jim nebi dal cisto nic, ker drugace se ne bodo naucili. Vseskozi podpiramo vzhodni del. Cena mesa itak ne bo sla gor ker bodo vsi prodajal zato bo cena padla.
Jaz ne bom nic dobil ker sem po najnovejsih podatkih v zelenem obmocju glede padavin. Misljeno po karti arsa.
Sicer tako črno ni, ker če bo kolikor toliko mokra jesen, se bo nekaj dalo rešiti s krmnimi dosevki (predvsem ljulka). SE pa strinjam s poanto članka, da je potrebna celovita vodna politika (namakalni sistemi so samo zadnja faza), ne morejo pa ti ukrepi popolnoma nadomestiti namakanja.
Ko je bivša država (ali pa natančneje bivša SRS) gradila zadnji dve HE na Dravi, ki sta kanalskega tipa, so projekti zajemali tudi izgradnjo namakalnih sistemov. Do leta 1990 so namakali samo takratzni kombinati in sicer hmeljišča. V vseh 4 kanalih in v akumulaciji Ptujskega jezera bi naj bilo potenciala za 30 k€ namakanih površin. Trenutno so sistemi zgrajeni v Miklavžu pri MB ter na Ptujskem polju od Velike Nedelje do Gorišnice. Slednji sistem čaka še na dograditev zadnje faze vendar že dolgo traja podelitev vodnega dovoljenja.
PRedvsem je problem, da je potrebno za gradbeno dovoljenje soglasje vseh lastnikov KZ na območju, kjer bo sistem. Še pred tem, da se postopek sploh začne mora biti za 85% vseh površin podpisano soglasje lastnikov (torej po nepotrebnem 2 fazi, ravno tako pa se ta faza precej zavleče). Vse ostale faze so povsem skladne slovenski birokratski praksi (prva soglasdja za sistem Gorišnica so se zbirala leta 1997; izgrajen pa je bil 2015).
Strani: 1