Drenik se je na Japonskem razvijal skupaj z drugo vegetacijo skozi tisočletja in je ekosistem prilagojen nanj. Ima naravne sovražnike, druge rastline ga omejijo pri rasti in ne more tako prevladati kot v Sloveniji. Pri nas pa so ga prinesli verejtno kot okrasno rastlino ali pa celo čebelarji in je novost v ekosistemih.

Njegov problem je v tem, da zelo hitro odžene iz korenine in preraste vso ostalo vegetacijo, ki bi morala rasti namesto njega. Na japonskem ima verjetno kakšno bolezen ali žužke, ki ga prav tako omejujejo. Ampak glavne so ostale rastline, ki ga uspešno omejijo.

Ekosistemi so zelo kompleksne zadeve in kakršnikoli vnos tujih organizmov lahko drastično poruši ravnovesje. Tega imamo v Evropi ogromno. Večina pride s transportom preko pristanišč, veliko prinesejo turisti po raznih vrečkah. Ni nujno, da so samo rastline, velikokrat so tudi bolezni (peronospora na vinski trti, kostanjev rak, hrušev ožig...) ali žuželke (azijski kozliček, kitajski kozliček - še ni v Slo, kostanjeva šiškarica...). zZnane so tudi želve rdečevratke, ki ogrožajo vse avtohtone evropske vrste.

Ponavadi z dodatnim vnosom "škodljivca" za recimo dresnik, nimamo pojma kaj se bo v resnici zgodilo. Ta žužek bo prav lahko namesto dresnika, našel kakšno bolj okusno avtohtono zadevo, ki ni odporna na tega škodljivca in tako imamo ne samo japonski dresnik ampak še novo stvar, ki ogroža XY avtohtono vrsto ali več njih. V najslabšem primeru pa je dresnik sploh ne bo zanimal (ker ima dresnik tudi obrambne mehanizme pred svojim škodljivcem)

Ameriške pikapolonice so tudi ena taka zadeva - prinesli so jih ekološki vrtnarji, da bi na ekološki način zatirali listne uši. Sedaj pa ugotavljajo, da te pikapolonice ogrožajo evropske vrste, saj nimajo naravnih sovražnikov in so se namnožile preko vseh mej, hkrati pa jejo tudi ličinke naših pikapok.