[bc123a]
Pohvale za lep pregled, imam pa dve pripombi:
1) Statisticno se res najbolj belezi in poriva v ospredje stevilo oz. delez brezposelnih, vendar je to podatek, ki je zaradi manipulacij postal skoraj ze irelevanten. Ravno v sloveniji in ZDA je najvecja diskrepanca med stevilom brezposelnih in (1-stevilo zaposlenih). Pohvala da si vzel te podatke, kjer so na voljo.
2) V povezavi s prejsnjim, stevilo brezposelnih ni dober prediktor za "revolucije" (vzpon desnice, trump), stevilo zaposlenih (nizko) je precej lepse korelirano, ce sem prav zastopil podatke.

Ja, točno s tem razlogom sem operiral s:
(1) številom in ne odstotki,
(2) številom zaposlenih in ne številom brezposelnih,
(3) številom zaposlenih v zasebnem sektorju (kamor sem vštel samozaposlene, ker jih je velika večina samostojnih podjetnikov ki so objektivno zasebni sektor, pa večina preostanka jih je samostojnih kmetov kar je tudi objektivno zasebni sektor.

[bc123a]
3) Ne vem, ce so tvoji podatki o padcu zaposlenosti normalizirani na gospodarski cikel, ni vseeno ce to delas "po poti v hrib" ali pa po "poti navzdol"?

To so podatki o dejanskem številu zaposlenih. Zato sem v četrtem odstavku kolumne napisal tole:

Ker je bilo v obravnavanem obdobju odpuščanje v gospodarstvu stalnica v večini evrskih držav, nikoli ne bomo zanesljivo vedeli, kolikšen del odpuščanja pri nas je bil posledica takó strmega zvišanja naše minimalne plače [in koliko posledica splošnih gospodarskih gibanj, op.av.]. A del odgovora daje primerjava spremembe stopnje brezposelnosti po metodologiji Eurostata: od marca 2010 do marca 2013 se je v Sloveniji zvišala za 2,5 odstotne točke (s 7,0 na 10,5 odstotka), na celotnem evrskem območju pa za 1,8 odstotne točke (z 10,2 na 12,0 odstotka); če spremembi izrazimo relativno, je razlika še očitnejša, saj skok s 7,0 na 10,5 odstotka pomeni povečanje za polovico, tisti z 10,2 na 12,0 odstotka pa le za slabo petino ...

[TadejK]
> Ker je bilo v obravnavanem obdobju odpuščanje v gospodarstvu stalnica v večini evrskih držav, nikoli ne bomo zanesljivo vedeli, kolikšen del odpuščanja pri nas je bil posledica takó strmega zvišanja naše minimalne plače [in koliko posledica splošnih gospodarskih gibanj, op.av.]. A del odgovora daje primerjava spremembe stopnje brezposelnosti po metodologiji Eurostata: od marca 2010 do marca 2013 se je v Sloveniji zvišala za 2,5 odstotne točke (s 7,0 na 10,5 odstotka), na celotnem evrskem območju pa za 1,8 odstotne točke (z 10,2 na 12,0 odstotka); če spremembi izrazimo relativno, je razlika še očitnejša, saj skok s 7,0 na 10,5 odstotka pomeni povečanje za polovico, tisti z 10,2 na 12,0 odstotka pa le za slabo petino ...

Vse ostalo je ok, ampak tale del je se vedno problematicen. Ta ocena je (ker boljsih podatkov ni) podvrzena sumu, ki ga vnasa v sistem slovenska socialna politika. Prehodi na prisilne espeje, crtanje ljudi iz zavoda, ker so obupali nad iskanjem sluzbe, itd.

Razumem da boljsih podatkov ni, ampak ravno v kriticnem delu se moramo opirati na zelo svoh podatke.