Tale "dodatek za zasluge" je spet nekaj nepotrebno imaginarnega.
Jaz bi raje uvedel splošno davčno spremembo. In to je, da bi obračunsko davčno obdobje trajalo celo življenje in ne vsako eno leto posebej.
To bi veljalo za vse. Najlepši ukrepi so taki, ki veljajo za vse enako in ni izjem.
Res pa bi iz tega največ profitirali športniki in drugi podobni "kratkoživi" poklici (manekenke, misice...).

Zdaj je pač tako, da vrhunski športniki v kratkem času svoje kariere zaslužijo neke dokaj visoke zneske, ki so pri nas bajno obdavčeni. Po koncu kariere, če ne znajo podjetniško izkoristiti pridobljenih izkušenj, pa lahko končajo na beraški palici.

Če bi bilo davčno obdobje celo življenje, bi v aktivnem času (pri nas žal) še vedno plačali bajno akontacijo davkov. Če bi bili preostali del življenja revni, pa bi iz naslova preplačanih davkov dobivali povračilo. Na koncu življenja bi se na tak način npr. 50% akontacija izravnala v 34 ali 27% vseživljenjsko povprečno stopnjo.
Na tan način bi le dobili "svoj" denar nazaj.

Logika take obdavčitve pa bi bila iznačena s podjetniško, kjer se investicije amortizirajo skozi daljše obdobje in niso obdavčene v celotnem znesku v enem letu.
Tudi dobički, ki so rezultat večletnega dela niso obdavčeni v enem letu.

Življenjsko posvetitev (naložbo) športu lahko namreč obravnavamo kot vseživljenjsko naložbo in ne kot eno (ali le nekaj) letno.