Bom poizkusil odgovoriti na par tvojih vprašanj, nekaj je bilo že odgovorjeno nad mano, nekaj pa je pomanjkljivosti tudi v članku. Če bom usekal kakšno kolosalno neumnost naj me pa še kdo popravi .
Torej, prva urbana legenda, ki se še vedno širi v laični javnosti je anonimnost kriptovalut in zaradi tega njihova povezanost s kriminalom in podzemljem. Kriptovalute so psevdo anonimne saj lahko vsako transakcijo slediš do njenega izvora v bloku. Če nekdo lahko poveže naslov v bloku s fizično osebo, lahko sledi vse njegove transakcije preko tega naslova. Zaradi tega je tudi eno od osnovnih pravil pri poslovanju s kriptovalutami, da en naslov uporabiš samo enkrat – za eno transakcijo. Stvari si sicer malce drugačne pri novejših kriptovalutah, katere pa imajo vgrajene mehanizme za zagotavljanje anonimnosti že v svojem protokolu. Rešitev za starejše kovance pa je pošiljanje preko posebnih storitev imenovanih mešalniki-mixerji, kjer se naslovi tako premešajo med seboj, da je praktično nemogoče izslediti izvorni naslov.
Kraja iz denarnice je možna, če nekdo pride do tvojih zasebnih ključev, katere denarnica vsebuje. Do zasebnih ključev pa lahko pride samo, če ti sheka računalnik na katerem hraniš denarnico, ali če mu poveš šifro s katero je denarnica zaklenjena ali če te prisili, da mu te podatke izdaš, pa še kakšen način bi se našel. Za enkrat so se kot najbolj varne izkazale hardverske denarnice, katerih je že nekaj na trgu. Znan je npr. Trezor, katerega baje uporablja tudi FBI za zasežene kovance. Znotraj Trezorja lahko oblikuješ več denarnic, katere so dosegljive z različnimi šiframi in če te nekdo prisili izdati šifro ene denarnice je znotraj lahko več drugih, katere pa s to šifro niso ne dosegljive in tudi ne vidne.
Kraje iz menjalnic so se dogajale in se bodo tudi v bodočnosti. Prvo in najpomembnejše pravilo je, da iz menjalnice takoj umakneš vsa sredstva, s katerimi ne trguješ, v svojo denarnico, po možnosti hladno denarnico. To pa pomeni, da tvoja denarnica ni povezana v internet. Kraje so se vedno dogajale iz 'vročih' denarnic na menjlnicah, ko je skupina hekerjev vdrla v strežnike menjalnice in namestila svojo programsko opremo. Ocenjuje se, da je bila večina vdorov izvedena s pomočjo 'krtov' torej je nekdo od zaposlenih skrivoma namestil škodljivo-kradljivo programsko opremo. V novejšem času so ti problemi v glavnem rešeni, še posebej pri večjih in resnejših menjalnicah.
Mogoče se navežem še na članek. Težave s transakcij in velikostjo blokov so praktično rešene. Pri Bitcoinu se morajo samo še dogovoriti, kdaj in kako bodo rešitev implementirali, trenutno pa preko 80% poolov signalizara, da se strinjajo z uvedbo popravka SegWit2x. Trenutno je v razvoju še LN-Lightning Network. Bistvo teh popravkov protokolov je, da se bodo transakcije izvajale izven blokov v realnem času, vpis transakcij v verigo blokov pa bo izveden recimo enkrat na dan. To bo bistveno zmanjšalo število transakcij v verigi blokov in pospešilo izvajanje transakcij, tako da bo hitrost procesiranja transakcije primerljiva s tisto v sistemu kreditnih in debetnih kartic. To pa spet odpira popolnoma nove možnosti uporabe kriptovalut v realnem življenju. Tehnologija LN bo omogočala še medsebojno menjavo alt-coinov, kar je sedaj mogoče samo preko menajlnic (altcoin1-BTC-altcoin2). Pri tehnologiji LN je mogoče težava samo ta, da bodo potrebni močni strežniki za procesiranje in hranjenje transakcij izven verige blokov, kar lahko privede do centralizacje, vendar so te težave rešljive.
Dalje pa bi se obregnil še ob porabo energije, katero omenja avtor članka. Tehnologija verige blokov čisto dobro deluje na navadnem namiznem računalniku s čisto običajnim procesorjem in porabo energije manjšo kot jo rabi vsaka povprečna igrica. Problem je drugje. Protokol za Bitcoin zahteva, da je en blok odkrit-izračunan-izkopan (izberi izraz po želji) v približno 10 minutah. Več kot je v mreži procesorske moči, hitreje bo padal čas do naslednjega bloka, to pa protokol ne dovoli zato dvigne parameter v mreži imenovan težavnost – 'difficulty'. Nekaj podjetij je izdelalo namenske procesorje prav za rudarjenje (postopek za izračun naslednjega bloka), kar je v mreži enormno dvignilo procesorsko moč, zaradi tega je zrasla težavnost, uporabniki so spet dodali nove rudarske mašine in tako pridemo do začaranega kroga. Bistvo je, da procesorska moč v mreži porablja enormne količine energije, ampak bi zadeva delovala tudi samo z zelo majhnim deležem sedanje porabe. Obstajajo tudi kovanci, ki delujejo na drugačnem principu kot je uporaba procesorske moči in porabijo za generiranje blokov še bistveno manj moči. Zaradi svoje specifičnosti se v glavnem za rudarjenje uporablja grafične kartice, Bitcoin in v zadnjih mesecih Litecoin pa rudarimo z namenskimi mašinami, ki imajo vgrajene t.i. ASIC čipe – namenske procesorje.
Tukaj bi dodal še, da je večina kriptovalut omejena v svoji izdaji in ne bo nikoli v prihodnosti presegla te številke. Največkrat je ta vrednost 21 milijonov, vendar obstajajo tudi druge vrednosti. V resnici bo skupno število kovancev v obtoku vedno manjše, ker se en del izgubi zaradi izgubljenih dostopnih šifer denarnic, namernega 'kurjenja' kovancev zaradi zmanjšanja njihovega števila in podobnih vzrokov.
Zanimivo je, kako noben članek ne pozabi omeniti povezave kriminala in kriptovalut, pa je skupna tržna kapitalizacijo vseh kriptovalut verjetno le delček vseh dohodkov, ki ga generira kriminal. Nikoli pa ne omenijo dejstva, da se največ takega črnega denarja obrne v gotovini in to v US$.
Pa še to. Kriptovalute nimajo centraliziranega nadzora in vlade. Računalniški protokol določa koliko jih bo kadarkoli v obtoku, torej so že po definiciji antiinflacijske. Protokoli so odprto-kodni in vsakdo z dovolj znanja jih lahko pregleda in oceni. Vsakdo lahko z ustreznim orodjem preveri vse transakcije v zgodovini, do prvega generiranega naslova.

[skrabam]
Tukaj bi dodal še, da je večina kriptovalut omejena v svoji izdaji in ne bo nikoli v prihodnosti presegla te številke.

... vendar pa lahko nastaja poljubno mnogo kriptovalut, zato za skupno maso ni nikakrsne omejitve, ceprav partikularno te obstajajo.

Super,

hvala za tako obširno in dobro pojasnilo - še posebno zadnji odstavek (nekdo, ki obvlada tehnologijo, lahko prbere vse transakcije), sam kaj, ko se zraven pojavlja že deset novih vprašanj.

Kljub vsemu navijanju "kako zelo transparentne" so kriptvalute, ne bi ravn dal roke v ogenj za to, sploh če bi bila lesena. Seveda se pa strinjam, so odlična priložnost za velike zaslužke (in če je vsota 0, je problem samo na kateri strani si).