Notranje razprtije je potrebno reševati konstruktivno, kar ta članek sigurno ni. Dejstvo je, da je v vsaki skupini veliko dela vloženega s strani veliko ljudi, nekdo pa pač to mora zagovarjati navzven. To je pač predsednik. Da ne govorim o tem, da so bili zraven še ne-ekokrogovci. A naj se sedaj vsi zbunimo in zahtevamo delež? Ne, ta nagrada je nagrada okoljskem aktivizmu v Sloveniji. Tako jo vidim jaz.
Me pa zanima, kaj bi po avtorjevem mnenju ta "altruistična poraba" pomenila. V članku tega nisem zasledila. Zasledila sem samo kritiko na račun predlogov porabe s strani Uroša.
Kakorkoli, prepričana sem, da je nagrada osvetlila okoljski aktivizem. Morda koga spodbudila, ker je osvetlila dejstvo, da se da. Da s skupnimi močmi lahko premagamo mastodonte, kot je Lafarge. In ni res, da smo kot posamezniki močnejši. Dejstvo pa je, da so v vseh skupinah različni interesi, večina za skupno dobro, manjšina za lastne interese. In dejstvo je še, da ne morejo biti vsi v skupini enako izpostavljeni, enako zastošani v medijih. Sploh tukaj, ko so prizadevanja usmerjena v dosego čistega okolja.
Upam da se bo avtor pomiril sam s sabo in s skupino v in okoli ekokroga, ker je vsakega prizadevnega aktivista škoda, če se zaradi zamer (takih in drugačnih, večinoma osebnih) odmakne in obupa nas prizadevanji za boljši danes in jutri.
Čestitke celemu ekokrogu in vsem, ki so na tej poti sodelovali.