Nekdo je izjavil: Če bi ljudje govorili zgolj tisto kar razumejo, bi v svetu vladala groba tišina. Tako je tudi z javnim diskurzom.

Bi pa pohvalil avtorja, mislim, da je pravilno opredelil pojav "sovražnega govora" in njegov pomen v javnem diskurzu. Res je, čudaškega pisanja in govorjenje ni potrebno precenjevati niti ga ni potrebno kazensko sankcionirati, ker se mu z represijo daje pomen, ki ga nima. Bi pa razna samooklicana civilna združenja rada družbi nadela nagobčnik, tako da bi, če bi družba sprejela njihove zahteve, v kali zatrla vsako kritično misel ali razpravo v družbi. Potem bi lahko ustanovili zgolj še Socialistično zvezo delovnega ljudstva, kjer bi bili včlanjeni ti "borci za svobodo in demokracijo", ki bi družbi predpisovali kaj sme in česa ne sme početi. Kot v socializmu, ki smo se ga v institucioalni obliki (seveda pa ne v glavah) komaj otresli.