Mislim, da ima Bobinac prav (ne sicer s poimenovanjem, srbo-hrvascina bi bila cisto dovolj). Pred leti sem bral intervju z avstrijskim poslovnezem, ki se je pritozeval da je bila Slovenija vcasih odskocna deska za 25 milijonski trg Zahodnega Balkana. Danes, pa da tezko dobijo kadre ki govorijo srbo-hrvasko na zadovoljivi ravni, in tako Slovenija ni vec zanimiva kot odskocna deska, saj je vseeno ce delajo neposredno s Hrvati, Srbi, Bosnjaki...

Glede na sorodnost jezikov je to smiselno in ne bi zahtevalo prevec inputa - znanje o tem kako uciti te jezike imamo, hkrati pa imamo tudi veliko "native" speakerjev (potomcev priseljencev iz drzav ex-yu), katere lahko izkoristimo. In tako bi imeli prednost pri prodoru na te trge, primerjano z ostalimi drzavami v regiji (Italijani, Avstrijci, Madzari...). Vedno velja, da vec jezikov znas, vec veljas. Anglesko mora danes znati ze vsak, tako da se skoraj ne steje vec kot tuj jezik, ce pa hkrati znas se italijansko, nemsko, srbo-hrvasko...to samo obogati posameznika.

Ne pozabimo, srbo-hrvasko govori vec ljudi kot npr. nizozemsko (flamsko) ali pa posamezne skandinavske jezike. Ce vzamemo srbo-hrvasko kot en jezik in pristejemo prebivalstvo zahodnega Balkana prebivalstvu EU (se vedno z Veliko Britanijo), vidimo da 6% ljudi govori ta jezik, s cimer je 7. najbolj pogost govoren jezik v Evropi - ob predpostavki, da bo regija nekoc del EU seveda (ce odstejemo prebivalstvo VB pridemo celo do 7.5% - pravi odstotek pa je verjetno se visji, saj tu niso upostevani priseljenci iz ex-Yu ki zivijo v EU).