[0430ABAKU]

> Izkušnje s prejšnjimi industrijskimi revolucijami kažejo, da tehnološki napredek prebivalstvu ne prinaša višjega standarda, kot bi po logiki lahko pričakovali.

Kaj?
Hočete reči, da imamo zdaj slabši standard kot v 18. stoletju?

Dosedanje izkušnje kažejo, da gre za kratkoročno poslabšanje le za določen sloj ljudi.
To ne velja le za industrijske revolucije (takrat je le bolj množično), saj posamezni poklici izumirajo ves čas. Npr. danes praktično ne najdemo več poklicev, katerih je polna vsa slovenska literatura: kovač, furman, kočijaž, kurjač, lončar ...

Uveljavljanje robotov se verjetno ne bo bistveno razlikovalo od uvajanja strojev/motorjev, serijske industrijske proizvodnje ipd. Tudi takrat je to pomenilo množično izgubo določenih delovnih mest, ki so jih kasneje še v večjem obsegu nadomestila druga.

Industrijske revolucije običajno pomenijo izboljšanje standarda. Ljudje si lahko privoščijo več stvari, ker so te cenejše. Po drugi strani pa blagodejno vplivajo tudi na kakovost življenja. Industrijske revolucije praviloma s stroji zamenjajo najbolj zdravju škodljiva in težaška dela.
Če samo pogledamo že dostopne gospodinjske stroje in robote, ki ti očistijo stanovanje, operejo in posušijo perilo, posodo, pomagajo skuhati ali speči določene jedi. Nostalgiki naj kar začnejo ponovno vse opravljati ročno. Me zanima, koliko časa.

Morda gre za preveč KLASIČNO Razmišljanje!

Lahko nekaj o fiziki, tehnologiji, dojemanju in razmišljanju skozi čas!?

Pred več kot 2000 leti so grki, v dobi ANTIKE že razvijali in računali neke zadeve. Tehnologije še niso imeli čisto izpiljene. Tudi vprašanje, ali si stvari splača zapisovati!? je bilo pogostokrat na dnevnem redu.

Dvatisoč let kasneje, približno:), neki znanstvenik, fizi iz otoka, ki se danes pripravlja na izstop iz EU; se izolira, kar je bilo za tisti čas povsem naraven proces za spopadanje s kugo in nekaterimi drugimi nalezljivimi boleznimi. Po zaključeni karanteni svetu obelodani knjižico, kjer opiše svoje poizkuse. Knjižico kasneje pregledajo, predelajo in iz nje potegnejo izvlečke, ki jih Znanost pozna kot 3. Newtnove zakone.
Ti zakoni se od grških izračunov razlikujejo samo v eni (pomembni) točki. Grki niso upoštevali, niso uvedli sile trenja. Sila, ki nasprotuje gigajočemu telesu.
Še kakoh 200 let kasneje se pojavi neki drugi fizik, ki postavi neverjetno tezo: Teorijo RELATIVNOSTI! Vse je odvisno od točke opazovalca in sistema, v katerem opazovalec opazuje. Da ne napišem biva, razmišlja,... :)
Potem, še nekoliko kasneje, pošljejo ljudi na LUNO*.
Tudi Klasična Mehanika, tista Newtonova, brez upoštevanja (moderne) teorije RELATIVNOST, je dovolj natančna in korektna, da bi človek z njo lahko pristal na Luni. Z dano tehnologijo. Popravki iz relativnostne teorije so dovolj majhni, da Lune tudi s klasično mehaniko ne bi mogli zgrešiti. In Zemlje v povratku tudi ne.

Toliko, za nekaj o klasičnem razmišljanju. Do sedaj je vedno uspelo neki skupini ljudi preživeti in nadaljevati pot. Z naraščanjem števila človeške populacije in upoštevanjem klasične mehanike in njenih izračunov se verjetnost, moč in zmožnost nadaljevanja samo še povečuje.
Naj morda, za konec še dodam, do bi z izumrtjem zadnjega človeka izgina tudi Zemlja, Luna in seveda Teorija Relativnost. Za vedno!:)

* Luna, ne-besno telo, ki kroži okoli zemlje.