Presenetljivo nesocialisticen clanek. Dve pripombi.

Prva je na izraz neenakost. Beseda enakost / neenakost je slaba, ker daje vtis, da je nekdo neenak samo zato, ker prejme nizjo mesecno placo za tisto, kar pac dela. To ni cloveska neenakost. To so ovrednotene razlike v zadovoljevanju potreb drugih. U2 Bono je pac placan bolje od Roberta Pesuta.

Druga pa, da imajo razlike v dohodkih in premozenju tipicno globje korenine. So rezultat obnasanj in vzorcev resevanja problemov. In to ima politicne posledice -- saj npr. stereotipni par z 20.000 evrov letnih prihodkov na investiranje gleda popolnoma drugace od stereotipnega para s 100.000 evrov. In tu pride do nerazumevanja in do cudnih interpretacij eni o drugih. V bistvu enako, kot ce je nekdo crn -- kjer je razlika, tam je nerazumevanje. To pa je podlaga za identitetno / populisticno politiko (npr. razredno bojevnistvo, kulturno bojvvnistvo, socialni marketing). Ta nerazumevanja druzbi povzrocajo zelo veliko notranjih stroskov v obliki kaznovalnih zakonodaj, regulacije iz inata, centralno-planskega vodenja gospodarstva, itn.

Bolj enakomerno porazdeljeni dohodki in premozenje cisto lahko vodijo tudi k bolj stabilni druzbi, k cenejsi druzbi,.... Seveda pa je kljucno kako se to enakomerno porazdelitev dosega. Ali s politicnim prerazdeljevanjem brez dela, ali tako da vsi dajo vse od sebe in so priblizno enako placani po meritokratskih kriterijih.

Cisto enostavno povedano -- druzba se veliko ukvarja z bogatimi in kaj vse bi morali. Ampak bogati niso problem. Problem so revni. Ukvarjati bi se morali z njimi in kaj vse bi morali.