Minuli četrtek sem med čisto zadnjo fazo priprav na pomoč pretepenim materam iz Varne hiše za eno uro skočila za vogal, v pisarne političnih strank s prošnjo za pomoč.

"O, niti pomislite ne, da bi politika kaj pomagala pri takih projektih. Politika je nad tem!" je bil odgovor.


Ko danes srednješolec ali srednješolka razmišlja o prihodnosti, se mu zgodba o kvalitetnem življenju, kaj hitro spremeni v nočno moro. Ko mislimo o prihodnosti, vse pogosteje najprej pomislimo na katastrofo. Kako tudi ne, saj se danes spremembe zgodijo dobesedno čez noč: kajti vse od tajkunov do političnih veljakov zanima samo ena naloga; kako zajebati sočloveka.


In če se je kje zavedanje o vseh problemih zares premaknilo, tedaj se je ravno pri osnovnošolcih in dijakih; saj po zaslugi prizadevnih politikov, ne vedo ne kje bodo dobili delo ne kje bodo živeli, šemanj pa, če jim bo sploh dovoljeno živeti.

Politika, ki se tako rada pohvali s "skrbjo za prihodnost otrok", bi se prav od otrok lahko veliko naučila.. Prešla bi od besed k dejanjem in pustila živeti tudi drugim, ne pa da gleda samo nase in kako bi prigrabla čim veji kos pogače zase, medtem ko drugi pobirajo drobtinice izpod njihove mize.

Zmorejo pustiti sonce naj sveti na vse?