POGUM(NO)

Zelo prodorno realen zapis o našem vsakdanu, ki ga občutimo uporabniki alias davkoplačevalci ob srečanju z lovkami javnega sektorja, ob tem, seveda, kar je potrebno izrecno poudariti, niso vsi v enakem položaju.
Ob tem je postavljeno zelo zelo veliko vprašanj in zelo zelo malo odgovorov, bodisi v "pišmeuhovskem" smislu ali pa "njim pa gre le za njihove stolčke in položaje ter osebne koristi".
Po drugi strani velja, da imamo takšne storitve, kot si jih kot občani in davkoplačevalci zaslužimo, saj si nihče "donkihotovsko" ne želi drugače mislečih ali nasprotujočih političnih osebkov iz javnega sektorja.
Vse naše napore smo usmerili, kako bi naredili našo družbo bolj prijazno z neprijaznimi sredstvi, vključujoč tudi posledice ZUJFa, kar je prizadelo veliko, preveliko javnih uslužbencev. Zato, ker so jim pod pretvezo varčevalnih ukrepov, zmanjšali plače, zmanjšali in omejili napredovanja, zmanjšali plačilo pokojninskih polic in s tem tudi premočno zmanjšali izplačila zasluženih pokojnin,saj je bilo teh zmanjšanj veliko veliko preveč.
Zato, naš javni sektor ne razumemo kot "naš", ampak kot tujo potratno tvorbo, ki je postala sama sebi namen in korist, da se razvija naprej in se kar naprej reinkarnira.
Ko to povežemo tudi z obstoječim političnim sistemom, potem imamo že vnaprej oblikovano politično platformo odločanja "za" in tako se ciklično ponavlja odnos "gospodarja" ter "hlapcev", saj bomo reforme že izpeljali, ko dosežemo zadovoljivo gospodarsko rast.
V teh dneh spremljamo krčevito reševanje italijanske banke Monte Dei Paschi, katere samo dokapitalizacija stane okoli 5 mlrd€, kar je celo več, kot smo davkoplačevalci ponovno prisilno vložili v naš prosuli bančni sistem.
Tudi v javnem sektorju so poklici, ki žal in še nekaj časa,ne bodo pravičneje plačani, pa najsi bodi to policaj, medicinska sestra, gasilec, reševalec ali pač zadnja strežnica, saj jim vsega delovnega časa prebitega pri delodajalcih, nočejo in ne zmorejo plačati. Raje jim obračunavajo ure v dobrem, dopuste in delijo bone trgovskih centrov, da v tej potrošniški mrzlici izpraznejo še zadnje fičnike.
Zelo težko je pisati o nečemu kar te obdaja,še bolj težko je tistemu, ki je del tega sektorja in ki bo iz tega sektorja, kot kaže odšel na boljše.
Veliko vprašanje pa bo ali bo "načelnik Fidel" "drugje" uresničil vse svoje aluzije ter pričakovanja, kar pa bo pokazal le čas, saj je, čeravno zelo grobo rečeno, da "ena lastovka še ne prinese pomladi" pripravljen sprejeti in obračunati z vsemi tveganji, katerim bo žal, zaradi funkcije, še bolj izpostavljen.