[najobj]
P.S.: najbogatejša nogometna zvezdnika Messi in Ronaldo lahko samo sanjata skoraj 5.000.000 evrov za eno samo tekmo, kolikor znaša cifra, če Tininih 6 X 15.000 evrov za njeno "slovo od zvestih navijačev" pretvoriš v dolžino trajanja ene nogometne tekme ... aja, in ker očitno ne veš, je Ilka Štuhec povedala, da je letos tako dobra, ker se je pripravljala skupaj z moškimi pod pokroviteljstvom parazitov iz SZS, pred poškodbo pa je bila večkratna mladinska svetovna prvakinja pod pokroviteljstvom parazitov iz SZS, kar je bila konec koncev takorekoč ves čas svoje kariere tudi profesionalna smučarka, policistka in dama Tina Maze ...

Kolikor sem jaz razumel Tinino zgodbo, ona ima svoje sponzorje, ki so ji pripravljeni plačati, da za njih zganja promocijo. Ampak ne, smučarska zveza ji dovoli nastopiti samo, če si nadene smučarski kombinezon slovenske reprezentance s sponzorji SZ. Se pravi, promovirati mora druge sponzorje, ki sponzorirajo SZ, njej mora biti pa v čast, da se lahko prezplačno še malo posmuča.
Sponzorski denar pa vseeno nekdo pokasira. Kdo?
Nekje je bilo celo objavljeno, da v je svoji aktivni karieri vedno imela drugačen kombinezon s svojimi sponzorji.

Najbolj bedasto pa je primerjati urno (oziroma minutno) plačno postavko. Češ, za 3 minute dela hoče 90k€. Ja res. Očitno je smučarija šport, kjer vsakih nekaj dni 3 minute malo pomigaš, sicer si pa ves čas frej?
V enem ekonomskem učbeniku je bila poučna karikatura, ko je mojster za popravilo kompliciranega stroja zaračunal 1000€, kjub temu, da je samo enkrat udaril s kladivom po njem. Ko so od mojstra zahtevali podrobnejšo specifikacijo, je izdal račun:
- udarec s kladivom ... 1€
- vedeti, kje udariti ... 999€
Ampak ne, mi smo narod čaščenja dela. Ni važno kaj in koliko narediš, samo dolžina delovnega časa je pomembna.

To bi veljalo upoštevati tudi pri davkih (dohodnini). Če se ti na račun večletnih priprav enkrat urajma prejeti bajen zaslužek, te takrat FURS po glavi s tavelkim kladivom. Samo pri nekaterih drugih poslih sicer obstajajo časovne razmejitve. Še najbolj fer bi bilo, da bi človek imel eno davčno obdobje prek celega življenja. Davčna stopnja bi bila odvisna od povprečnega prihodka v celi življenjski dobi. Vmes bi se pač plačevale predvidene akontacije, ki bi se sproti korigirale glede na trenutne prihodke. Tako kot je zdaj, se lahko zgodi, da par let plačuješ najvišjo stopnjo, preostala leta si pa klošar.