[FIN-209516]
> [0513ANITO]
> > [vrac]
> > > [FIN-209516]
> > > Impol se mi zdi še en tak fake uspeh kot Luka Koper.
> > > Navidezno profitabilna družba, ki pa uspeva bolj zaradi geostrateške rente ali zato ker uspe prevaliti stroške svojih investicij ali proizvodnje na širšo okolico, pod firmo "infrastrukture".
> > > Luka je uspešna, dokler imajo železnice izgubo, tovornjakarji plačujejo prenizko cestnino in država gradi tretji tir. Impol pa je uspešen zaradi prepoceni elektrike, zato jo mi vsi ostali plačujemo dražje. In brez Impola ne bi potrebovali TEŠ6, morda bi celo jedrsko lahko zaprli.
> > >
> > > Se ne bi pritoževal, če ne bi slučajno poznal zgodbe proizvajalcev aluminija na reki Columbia v Oregonu. Citiram: "The energy crisis of 2000 and 2001 all but put an end to the aluminum smelters. The value of the input (electricity) became more valuable than the finished product (aluminum)." Te fabrike so stale tik ob gromozansko veliki in zelo vodnati reki, praktično na hidroelektrarni. Čeprav so imele elektriko skoraj zastonj, so vse propadle.
> > > www.energygps.com/Ne...yNsw%3D%3D
> > > Hidroelektrarne niso zaprli, čeprav so se ljubitelji lososov zavzemali za to, pač pa so našli bolj dobičkonosnega porabnika; danes tam stoji Googleplex.
> > > www.youtube.com/watc...DAYZU4A3w0
> > > www.oregonlive.com/s...0_mil.html
> >
> > Ne, topilnice so zaprli, ker je elektrika po letu 2000 postala predraga. Dokler je cena za MWh našala 15-20$ je bila proizvodnja alminija rentabilna, ko se je povišala pa ne več. Zato ni bilo nobnega razloga, da bi zapirali še elktrarne. Te so namreč dobile na prostem trgu višjo ceno. Če ne bi imele trga za elekriko drugje, bi jo še naprej prodajale topilnicam aluminija po nizki ceni.
> >
> > Seveda pa ta filozofija za Slovenijo ne velja.Da bi bili velki porabniki elektrike rentabilni, je cena prirejena posebej za njih.Če bi Impol ali TGA v Kidričevem, pa tudi železarne plačevale ceno, ki jo plačujejo drugi uporabniki, bi že vsi davno zaprli vrata.
>
> Ko nekdo, ki nima pojma o proizvodnji aluminija nabija o topilnicah je treba takoj teči STOP in MARŠ v osnovno šolo.
>
> Topljenje/pretapljanje aluminija je energijsko nezahtevno in se vedno splača.
> Primarna proizvodnja aluminija...To je elektroliza glinice je pa popolnoma nekaj drugega. Ta pa je energijsko izredno zahtevna.
>
> In tukaj v Sloveniji imamo oba procesa.
> TALUM Kidičevo, ki se gre primarno pridelavo aluminija z elektrolizo.
> in
> Impol Slovenska bistrica, kjer predelujejo aluminij v pločevino, palice, profile, folije, .....
>
> Upam, da sem sedaj neukim vsaj malo razjasnil pojme. Upam da tudi novinarjem Financ.
>
> Pa še to. Aluminij je eden najhvaležnejših materialov/elementov za reciklažo.


Citiram izjavo predsednika uprave Impola iz članka: "Letno porabimo več kot 120 milijonov kilovatnih ur elektrike. Staro elek­trično omrežje ni ustrezno. Kablovod se greje in strokovnjaki nas opozarjajo, da se bo sistem prej ali slej sesul in bo zaradi tega v Impolu nastala škoda. Nujno potrebujemo nov kablovod."
Meni se to ne zdi tako energetsko nezahtevno, priznam pa, da se ne spoznam na proizvodnjo aluminija. Morda lahko vi, ki se spoznate, poveste ali bi Impol preživel brez Taluma.

Sem si vzel čas in poguglal fizikalne podatke.

Evo rezultati: (ki seveda potrjujejo moje zapise)

Za proizvodnjo 1 kg aluminija z elektrolizo iz glinice se porabi cca 15 kWh električne energije (najboljše elektolize prilezejo do 13 kWh)
Torej za 1 kg aluminija rabimo: cca 54 MJ energije

In sedaj topljenje aluminija iz odpadnega aluminija:
Tališče aluminija je pri 660°C
Specifična toplota aluminija je 880 J/kgK

Torej, da stalimo 1 kg aluminija iz zečetnih 0°C rabimo: 880 J/kgK x 660K= 580.800J/kg

Sedaj lahko podelimo energijo porabljeno za 1 kg aluminija iz elektolize in 1 kg aluminija pridobljenega s pretaplajnjem starega aluminija.

Torej: 54MJ/0,58MJ= 92.

Sklep za pretapljanje aluminija porabimo 92X !!! manj energije kot za proizvodnjo aluminija iz glinice. ali obratno. Za pretapljanje aluminija porabumo zgolj doner 1% energije kot jo porabimo za primarno proizvodnjo aluminija iz glinice.

Pri tem je potrebno upoštevati še to, da se velik del energije ki jo dobilo pri pretapljanju aluminija da porabiti za predgretje surovine, ogrevanje prostorov daljinsko energetiko (pač odvisno od idej upravljalcev topilnice in možnosti porabe take energije v lokalnem okolju).

To, pa da rabijo nov kabel je pa samo dobro, ker to pomeni, da jim raste proizvodnja in da podjetje uspešno posluje. PAČ PREDELAJO VELIKO ALUMINIJA.

BDW: 120.000.000 kWh letno je cca 13,7MW moči v pasu. Torej lahko sklepamo, da je priključna moč Taluma cca 3x večja oz nekje v rangu 45 MW. Ni malo, ampak zdaj pa številko 13,7 MW pomnoži z 100 (hja rezultat je več kot 2 x NE Krško).

PS Vsi izračuni bazirajo na javno objavljenih podatkih. Dopuščam možnost, da se se kje zmotil.

Pri tem jasno nisem upošteval