Za realiste in debaterje. Imamo en lep paradoks:
- Vemo, da je bilo striženje obvezničarjev mini (ali vele) kraja. Kot kdo meni...
- Vemo ali približno vemo, da je tržna vrednost NLB danes cca. 1,4 mlrd EUR (glede na zgoraj zapisane parametre).
- Vemo, da je znašal državni prispevek iz proračuna za NLB za reševanje slabih terjatev cca. 2 mlrd eur.

Ali je bilo striženje obvezničarjev upravičeno?

Z ekonomskega in današnjega vidika morda ja,... (iritiram nekoliko občestvo, ki bo to bralo), z mnogih vidikov (zlasti pravnega) pa je bil obseg in način striženja zelo sporen.

Ves čas trdim, da mora priti do poravnave med obvezničarji in državo (recimo 30% ostriženega zneska se vrne), ker dokazovanje, ali je bilo upravičeno lahko ubere 1000 in eno smer. In v tej državi, kjer vlada sprenevedanje, ne bomo prišli do konca.

Naj spomnim, da so ravno na tem portalu pred striženjem mnogi opozarjali, da so državne banke ničvredne, da naj jih tujcem prodamo za 1 eur (seveda potem tujec vseeno vrne obvezničarjem denar.., ampak vseeno), potem pa so postali naenkrat zagovorniki pravic obvezničarjev.

Resnica pri tej zgodbi je vmes.

Sicer pa je bilo zadolževanje Slo leta 2013 po cca. 6,5% obrestnem pribitku (že 2014/2015 po 3%) in npr. prodaja NKBM za 250 mio eur prava kraja Slo premoženja. Ali smo to morali storiti zaradi tujih silnic ali pa je šlo za domače izdajalce, ne vem, vendar so ta vprašanja bolj pomembna kot to, ali se obvezničarjem vrne po eni metodi 100% ali po drugi 50% ali po tretji 0 eur. (Ker o tem vprašanju bomo doživeli sodnopolitični epilog, o tistem pred postavljenem pa verjetno nikoli).